Najbogatejši ne kupujejo več le jaht, zdaj kupujejo leta življenja
Kaj kupiti, ko imaš dovolj denarja za skoraj vse? Nekateri najbogatejši ljudje na svetu milijone in milijarde usmerjajo v nekaj, česar za zdaj ni mogoče kupiti: več zdravih let življenja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zasebna letala, jahte in nepremičnine ostajajo simboli bogastva, toda v Silicijevi dolini je vse več denarja usmerjenega drugam. Med najbolj vročimi področji biotehnologije postaja raziskovanje dolgoživosti, pri katerem znanstveniki ne iščejo zgolj načinov, kako bi ljudje živeli dlje, temveč predvsem, kako bi čim dlje ostali zdravi.
V ozadju je vprašanje, ki je še pred nekaj desetletji zvenelo skoraj kot znanstvena fantastika: ali je mogoče nekatere procese staranja upočasniti ali celo obrniti?
Milijarde za pomlajevanje celic
Med milijarderji, ki jih povezujejo s takšnimi projekti, so Jeff Bezos, Sam Altman, Brian Armstrong, Mark Zuckerberg, Larry Page, Peter Thiel in Sergey Brin.
Njihove naložbe se razlikujejo, skupna pa jim je vera, da bi lahko povezovanje biologije, umetne inteligence in ogromnih količin podatkov odprlo povsem novo poglavje medicine. Eden najbolj znanih projektov je biotehnološko podjetje Altos Labs, ki je ob začetku delovanja zbralo tri milijarde dolarjev kapitala.
Z družbo že leta povezujejo ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa, čeprav sam svoje naložbe vanjo ni javno potrdil. Toda cilj podjetja ni izdelati čudežne tabletke proti staranju.
V Altos Labs raziskujejo tako imenovano celično pomlajevanje oziroma možnosti, kako celicam povrniti nekatere lastnosti, ki jih imajo v mlajšem in bolj zdravem stanju.
Na uradni strani podjetja pojasnjujejo, da želijo z obnovo zdravja in odpornosti celic razvijati načine za zdravljenje oziroma obračanje bolezni in poškodb.
Raziskovalno področje temelji tudi na prelomnem delu japonskega znanstvenika Shinye Yamanake, ki je leta 2012 prejel Nobelovo nagrado za odkritje, da je mogoče zrele celice reprogramirati v stanje, podobno matičnim celicam. Prav možnost "ponastavitve" nekaterih lastnosti celice je postala ena glavnih idej sodobnega raziskovanja staranja. Pa je to mogoče?
V tekmo je vstopila tudi umetna inteligenca
Podoben cilj ima podjetje Retro Biosciences, v katerega je Sam Altman vložil 180 milijonov dolarjev. Tu se dolgoživost neposredno sreča z umetno inteligenco.
Retro je z OpenAI sodeloval pri razvoju posebnega modela za inženirstvo proteinov, s katerim so raziskovalci spreminjali beljakovine, povezane s celičnim reprogramiranjem. OpenAI je leta 2025 objavil, da je eksperimentalni model GPT-4b micro pomagal zasnovati različice tako imenovanih Yamanakovih dejavnikov, ki so v laboratorijskih poskusih pokazale večji potencial za reprogramiranje celic.
Toda to so še vedno laboratorijski rezultati, ne terapija, s katero bi bilo mogoče pri človeku zavrteti biološko uro nazaj.
Tudi Coinbaseov soustanovitelj Brian Armstrong podpira podjetje NewLimit, ki raziskuje epigenetsko reprogramiranje, bolj enostavno povedano, kako bi celicam pomagali ohraniti pravilna navodila o tem, katere gene morajo vključevati in izključevati, ko se starajo.
Zuckerberg želi biologijo najprej preseliti v računalnik
Mark Zuckerberg in njegova žena Priscilla Chan sta ubrala nekoliko drugačno pot. Njuna pobuda razvija infrastrukturo, s katero bi lahko umetna inteligenca napovedovala, kako se bodo celice odzvale na zdravila ali druge posege.
Ideja je, da bi del poskusov, ki danes zahtevajo delo z živimi celicami, nekoč lahko najprej izvedli računalniško. V prihodnjem desetletju nameravata v temeljne znanstvene raziskave usmeriti najmanj deset milijard dolarjev.
Od pomlajenih miši do človeka je še zelo dolga pot
Ob vseh milijardah in velikih obljubah pa ostaja pomemben zadržek: uspeh v laboratoriju ali pri živalih še zdaleč ne pomeni uspeha pri človeku. Dober primer je podjetje Calico, ki ga je podprl Googlov soustanovitelj Larry Page.
Po letih raziskav in milijardnih sodelovanj za zdaj še ni pripeljalo na trg zdravila, ki bi spreminjalo proces staranja. Trenutno med drugim raziskujejo beljakovino IL-11, pri kateri so poskusi na miših pokazali, da lahko njeno blokiranje podaljša življenje živali. Podobno so se že končali nekateri drugi ambiciozni poskusi.
Podjetje Unity Biotechnology, ki je raziskovalo odstranjevanje ostarelih celic iz telesa, pri svojem glavnem programu zdravljenja osteoartritisa ni doseglo pričakovanega uspeha.
Zato trenutno nihče ne more obljubiti, da bomo zaradi teh milijard nekoč živeli 120 ali 150 let. Toda denar najbogatejših že spreminja področje raziskovanja staranja.
V igro vstopajo umetna inteligenca, gensko in celično reprogramiranje ter zdravila, katerih cilj ni zgolj zdraviti posamezno bolezen, temveč razumeti procese, zaradi katerih telo z leti postaja bolj dovzetno za bolezni.
