Srbski študenti Vučiću vrgli rokavico, našteli so 11 ključnih točk
Potem ko so srbski študenti s svojo kandidatno listo tudi uradno vstopili v predvolilni boj, so danes orisali še svoj program.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Srbski študenti v blokadi, ki so se pred oktobrskimi predčasnimi volitvami združili v listo Študentska lista – Študenti zmagujejo, so v ponedeljek s predajo podpisov državljanov uradno vstopili v tekmo za oblast v Srbiji.
Objavili so tudi svojo kandidatno listo, na kateri se je znašlo 250 imen, glede katerih so na svojem spletišču Studenti.org poudarili, da niso »iskali niti ljudi, ki bodo najbolje videti na oglasnem panoju, niti tistih, ki že leta vedo, kako se potegovati za mesto na kandidatni list. Iskali smo ljudi, za katere verjamemo, da lahko vstopijo v institucije, odgovorno opravljajo svoje delo in ne pozabijo, zakaj so tam.«
Obenem so pojasnili, da seznam kandidatov, med katerimi so vse od profesorjev in zdravnikov do umetnikov, aktivistov, gospodarstvenikov in podjetnikov s celotne Srbije, ni nastajal za zaprtimi vrati, temveč je plod več kot leta dni blokad, plenumov, razprav in skupnega dela. Izpostavili so še, da se na seznamu ni znašlo nobeno ime, ki bi zasenčilo preostale, kajti po lastnih besedah ne iščejo novega voditelja, okoli katerega bi se zgradil »kult osebnosti.«
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je svoj odstop napovedal za 27. september in bo na volitvah kot kandidat za predsednika vlade nastopil na svoji listi Aleksandar Vučić – Združena Srbija, je študente včeraj obtožil, da nimajo nobenega programa. V odgovor Vučiću študenti danes na stojnicah mimoidočim delijo letake z orisi programa, ki vključuje 11 ključnih točk, poroča srbski portal Nova.rs, kjer dodajajo, da je usmerjen v tri sklope s ciljem z odločnim rezom ustaviti rop, ukraden denar vrniti v proračun ter ga vložiti v izobraževanje in gospodarstvo.
Srbija ali mafija
Prva točka v prvem sklopu, ki so ga poimenovali »Srbija ali mafija,« je osvoboditev sodišč in tožilstva z ustanovitvijo specialne tožilske policije. Ta naj bi bila usmerjena v neodvisno preiskovanje korupcije in naj bi bila prosta okov politike. V drugi točki so napovedali sprejetje zakona o izvoru in zaplembi nezakonito pridobljenega premoženja ter lustraciji javnih uslužbencev.
V tretji točki iz tega sklopa napovedujejo popolno preglednost javnih naročil in revizije državnih projektov s posebnim poudarkom na tajnih pogodbah, v četrti pa osvoboditev medijev z »deblokado in depolitizacijo« srbskega regulatorja elektronskih medijev (Rem). V prvi vrsti gre za »osvoboditev« srbske javne radiotelevizije RTS, so poudarili, a obenem napovedali preiskavo odgovornosti novinarjev in vodstva vseh državnih in zasebnih televizijskih postaj.
V znanju je moč
Drugi sklop, poimenovan »V znanju je moč,« vključuje točke, kot so strokovno zaposlovanje in depolitizacija javnega sektorja, inovacije na področju učenja in uvedba brezplačnih učbenikov ter povezovanje univerz, inštitutov in strokovnih združenj z gospodarstvom in podpora domačim zagonskim podjetjem, podjetnikom in kmetom s subvencijami.
Srbija raste z nami
V tretjem sklopu med drugim napovedujejo znatne spremembe zakona o delu, v katerem bi med drugim pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s 24 omejili na 12 mesecev. Kot so pojasnili, je cilj tega ukrepa odpraviti dolgotrajno izsiljevanje zaposlenih in zagotoviti večjo varnost zaposlitve.
Napovedali so tudi odpravo monopola uvoznega lobija, s katerim ti skupaj z interesnimi skupinami »nezakonito izkrivljajo razmerje med cenami v trgovinah in proizvodnimi cenami.« Obljubili so še, da bodo naslovili stanovanjsko problematiko, s katero se srečujejo mlade družine in zaposleni v deficitarnih poklicih.
Dotaknili so se tudi zdravstva ter navedli, da bodo državni nadzor nad cenami zdravil in njihovo »drastično znižanje,« obnova klinik in zdravstvenih domov na podeželju ter zaposlovanje mladih zdravnikov in tehnikov zagotovili osnovno zdravstveno oskrbo v vseh delih Srbije.
Cilji so visokoleteči, najbrž pa nič manj od vsega tega ne obljublja niti Vučić, ki pa je na čelu Srbije že več kot desetletje. Vučić je bil namreč med letoma 2014 in 2017, ko je nastopil predsedniško funkcijo, predsednik srbske vlade, ob njegovem predsedovanju od takrat pa marsikdo pozablja, da je Srbija po svoji ustavi parlamentarna demokracija, čeprav v praksi zdaj deluje praktično kot predsedniški sistem. Brez dvoma bi se v primeru njegove zmage tudi neformalni vzvodi moči znova vrnili v roke srbske vlade.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
