Te navade pri hrani počnemo skoraj vsi: Ena poveča število bakterij 14-krat
Pihanje svečk, skupna skleda čipsa in pravilo petih sekund se zdijo nedolžni. Raziskovalci so preverili, koliko bakterij se pri teh navadah dejansko prenese.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste že ugriznili v čips in ga nato še enkrat pomočili v skupno omako? Pihnili svečke na rojstnodnevni torti? Ali pobrali hrano s tal in se potolažili, da še ni minilo pet sekund? Gre za povsem vsakdanje navade, o katerih večinoma ne razmišljamo.
Toda raziskovalci so nekatere od njih dejansko preizkusili in ugotovili, da se lahko bakterije na hrano prenesejo precej lažje, kot si predstavljamo. Dobra novica? Za večino zdravih ljudi občasno deljenje hrane ne predstavlja velikega tveganja. Nekoliko več previdnosti pa je smiselne, kadar je kdo bolan, ima oslabljen imunski sistem ali gre za osebo z alergijo na hrano.
Dvakrat pomočite isti čips?
Prizor je znan: ugriznete v čips, nato pa preostanek ponovno pomočite v skledo s salso, sirovo omako ali drugim namazom. Je to samo nekoliko nevljudno ali tudi nehigienično?
Raziskovalci z ameriške univerze Clemson so to preverili v poskusu. Ugotovili so, da je bilo v omakah po ponovnem pomakanju že ugriznjenega živila približno petkrat več bakterij kot v omakah, pri katerih tega niso počeli. Razlog je precej preprost.
Ko ugriznemo v živilo, nanj prenesemo slino in bakterije iz ust, ob naslednjem pomakanju pa lahko del teh mikroorganizmov konča v skupni omaki. Količina bakterij se je sicer sčasoma zmanjšala, raziskovalci pa poudarjajo, da za večino zdravih ljudi takšna navada ne pomeni velikega zdravstvenega tveganja.
Tudi trik, pri katerem čips obrnete in v omako pomočite stran, ki je niste ugriznili, ni nujno rešitev. Živilo ste namreč pred tem držali z rokami, zato je veliko odvisno tudi od higiene rok.
Kaj pa skupna vreča kokic v kinu?
Tudi to so raziskovalci preverili. Ugotovili so, da se bakterije z rok na kokice sicer lahko prenesejo, vendar so bile količine v poskusih razmeroma majhne. Veliko je odvisno od človeka samega in higiene njegovih rok. Za večino zdravih odraslih zato skupno uživanje kokic ni nekaj, zaradi česar bi moali biti posebej zaskrbljeni.
Več previdnosti je smiselne pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadar je oseba, s katero si delimo hrano, bolna.
Pihanje svečk na torti močno poveča število bakterij
Raziskovalci so primerjali tudi rojstnodnevne torte, na katerih so bile svečke upihnjene, s tortami, pri katerih na svečke niso pihali. Po pihanju svečk je bilo na glazuri v povprečju približno 14-krat več bakterij.
Pri pihanju namreč iz ust ne potuje samo zrak. Na površino torte lahko pridejo tudi drobne kapljice sline in mikroorganizmi. Količina prenesenih bakterij se je med posamezniki močno razlikovala, odvisna pa je bila tudi od načina oziroma intenzivnosti pihanja.
Ali to pomeni, da moramo opustiti rojstnodnevne svečke? Za večino zdravih ljudi verjetno ne.
Pravilo petih sekund v resnici ni pravilo
Pravilo petih sekund temelji na predstavi, da bakterije potrebujejo nekaj časa, preden s tal preidejo na hrano. "Hitro poberi, pet sekund še ni minilo!" Raziskave pa kažejo, da se lahko prenos začne praktično takoj ob stiku.
Koliko bakterij se bo preneslo, je odvisno od več dejavnikov. Pomembna sta tako živilo kot površina, na katero pade. Posebej hitro se lahko onesnažijo vlažna in lepljiva živila, saj se mikroorganizmi nanje lažje prenesejo.
Presenetljivo je lahko pomembna tudi vrsta tal. Na gladkih površinah, kot sta les ali ploščice, se lahko bakterije v določenih okoliščinah prenesejo lažje kot s preproge, saj je stik med površino in hrano neposrednejši. To seveda ne pomeni, da je hrana, ki pade na preprogo, zato "varna". Pomeni le, da pet sekund ni meja, pred katero se bakterije čudežno ne morejo prenesti.
Deljenje hrane je lahko težava tudi zaradi alergij
Pri skupnih prigrizkih bakterije niso edina stvar, na katero je treba pomisliti. Če ima nekdo alergijo na hrano, lahko skupno pomakanje hrane ali uporaba istega pribora povzroči navzkrižni stik z alergenom.
Že majhna količina alergena lahko pri nekaterih ljudeh sproži resno alergijsko reakcijo. Zato je pri alergijah najbolje uporabljati ločene posode in pribor ter se izogniti deljenju hrane, pri katerem lahko pride do prenosa alergena.
Se moramo zaradi vsega tega nehati deliti hrano?
Bakterije so povsod okoli nas in velika večina vsakodnevnih stikov z njimi se ne konča z boleznijo. Tudi več bakterij na hrani še ne pomeni avtomatično, da bomo zboleli. Tveganje je odvisno od vrste mikroorganizma, njegove količine in zdravstvenega stanja človeka, ki mu je izpostavljen.
Raziskave vsakdanjih navad zato niso razlog, da bi začeli panično zavračati vsak skupen prigrizek. So pa dober opomnik na nekaj precej preprostega: umivanje rok in izogibanje deljenju hrane med boleznijo, lahko zmanjšajo nepotrebno širjenje mikrobov.
Preberite več:
