revija Jana

Ne vem, od kod ta navada, ampak pred veliko nočjo je treba počistiti hišo in stene po možnosti tudi prebeliti, za povrh pa si je treba privoščiti nove čevlje in tudi kakšno oblačilo, kar zares ni problem – vse ženske pri hiši spoštujemo to tradicijo. Ampak tisto čiščenje, tam se zatika.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: Bife z razgledom

 Modrovala sem, da bi bilo morda  treba za veliko noč pomiti okna in oprati zavese, ker se še komaj vidi ven. Noter se pa tudi ne vidi, vsaj sosedje ne bodo pasli radovednosti, je bevsknil koruzniški zet. Preslišala sem. Dedci so se po dolgih prepirih odločili, da bodo oprali vsak svoj avto, tudi to menda kaj šteje. Drznila sem si pripomniti, da v našem mestu že dolgo obstajajo avtopralnice, pa sem bila pri priči napadena, češ da so grobe in šlampaste.

##PAIDBREAK##

Lahko ti odlomijo ogledalo, opraskajo barvo in navsezadnje je avto čisto spodaj pod kakšnim robom še nemarno umazan. Tam se umazanije gotovo ne vidi, sem pomodrovala. Babe, so vzdihovali. Sploh pa ni dobro avta prepogosto prati, ker je umazanija najboljša zaščita za barvo, je bleknil eden od njih. Je dvakrat na leto prepogosto, sem zvedavo vprašala, in potem so med preklinjanjem dvignili svoje zadke ter šli iskat vse potrebno za veliko žehto. Raje perejo avto kot barvajo stene, tradicija gor ali dol.

Kaj pa če bi me končno pomile okna, sem predlagala zbrani ženski družbi. Na tihem sem namreč preštela vsa okna in ugotovila, da potrebujem izdatno pomoč.

»Obveščam te, da v mestu ne obstajajo samo avtopralnice, ampak tudi gospe, ki jih plačaš in ti očistijo okna. In nobenega strahu ni, da bi polomile ali opraskale šipe, ker so profesionalke,« se je uprla hči. Kar najdi kakšno, sem se vdala. Bom, je rekla, in se spravila na splet in na telefon. Slabo se je izteklo. Naročiti se moraš in čakati, jaz bi pa imela čista okna kar takoj. Poklicala sem nekaj prijateljic, ki si privoščijo razkošje občasnih gospodinjskih pomočnic, in te bi mi poslale svoje čistilke, ampak tudi ne takoj, ker so pred veliko nočjo zelo zaposlene. Koliko pa to stane, je zarohnela babica. Ugotovile smo, da kar precej. Gotovo bi več zaslužila, če bi na črno čistila okna, kot pa da hodim v službo, sem zgroženo ugotovila.

»Če že misliš čiščenje plačati, daj delo nam, ker nam manjka kar precej denarja za izlet na Dunaj,« je rekla babica z glasom, ki ni trpel ugovora. V mislih je  seveda imela seniorski klub, ki se gre že dva meseca vse sorte nabiralnih akcij.  Čiščenje je precej naporno, sem rekla, ona pa, da če bodo zmogli tridnevno tacanje po Dunaju, bodo kos tudi oknom. In je privlekla seniorje, lepo so pomili in počistili, to je že treba reči, ampak tudi po predalih so pospravili, o čemer se nismo dogovorili, in zdaj nihče pri hiši ničesar ne najde.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: dan za vola ubit

»Ste imeli pri hiše delovno brigado?« je vprašala radovedna soseda. Kakšno brigado, te so bile zastonj, sem se obregnila. Utrjevale so bratstvo in enotnost, tile pa so mi izstavili račun. Visok. Babica mi je celo zaračunala pospravljanje in pomivanje svoje lastne sobe. In zdaj zahtevajo za dobro opravljeno delo še piknik, ko bo nekoliko topleje. Je treba paziti, da ne bodo pri kuhi in strežbi kaj pomagali, sicer bomo dobili račun še za to.  

revija Jana