revija Jana

Tisti sodni cirkus na sodišču v Trbovljah, o katerem sem pisala zadnjič – tisto sramotno mahanje s fotografijami moje plešaste glave in vpitje o moji »fuknjenosti« sredi hrama pravice – je končno dobil epilog. In to ne kakršnegakoli. Po letih pravnega boja sem v roke dobila sodbo zoper Romana Vodeba, samooklicanega psihoterapevta, ki je zadnja štiri leta svojo javno podobo in »psihoanalizo« med drugim gradil na sistematičnem blatenju mojega imena, mojega zdravja in moje novinarske kredibilnosti.    

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Burleska na sodišču

                                                                                 

Ko sem prebirala vrstice sodbe, sem začutila predvsem neizmerno olajšanje. Ne le zato, ker se mi s tem človekom, ki je z mano postal že nevarno obseden, ne bo več treba ukvarjati, ampak ker sem vedela, da ta lekcija zadošča. Zadošča kot opomin, da noben moški nima pravice poniževati in žaliti ženske samo zato, ker je ženska. Primitivizem in šovinizem, zapakiran v kvaziznanstvene teorije, ne bosta več šla mimo nekaznovano.           

##PAIDBREAK##

A ta sodna zmaga seže še veliko dlje. To je prelomna zmaga za več kot 100.000 onkoloških bolnikov v Sloveniji. S tem ko je toženec pljuval po meni in javno razlagal, da sem zaradi bolezni in kemoterapije »zmešana«, je pljuval po vsakem posamezniku, ki se v tem trenutku bori za svoje življenje. Ko mi je zaradi raka odrekal kredibilnost in me pošiljal v »invalidsko penzijo«, je vsem onkološkim bolnikom simbolno odvzel pravico do dela, ustvarjanja in dostojanstvenega mesta v družbi. Sodišče mu je z razsodbo jasno povedalo: bolezen ni karakterna napaka in rak ni izguba razuma. Pika. 

Sodba je bila neusmiljeno jasna tudi glede njegove »strokovnosti«, na katero opozarjam že leta. V njej piše, da Vodeb nima ustrezne izobrazbe za psihoterapevta, a se v medijih vztrajno tako predstavlja, zato javnost njegove nebuloze zmotno jemlje za verodostojne strokovne analize. Maske so končno padle. Tisti, ki je meni svetoval umik iz javnega življenja, je zdaj sam dobil uradno sodno potrdilo o lastni strokovni votlosti.                                             

In ne gre le za 9.300 evrov odškodnine (to je najvišja odškodnina, ki jo trenutni zakon dopušča). Gre za varovalko, ki bo vsako njegovo morebitno naslednjo »obsedenost« z mano drago stala – dobesedno. Sodišče je v sodbo vgradilo varovalko, po kateri bo vsako novo blatenje udarilo neposredno po njegovem žepu, z zneski, ki se stopnjujejo do deset tisoč evrov. 

Pravica je v naši državi res počasna, včasih se zdi celo malce utrujena in birokratsko hladna, a ko končno udari, udari tam, kjer najbolj skeli – po egu in denarnici. Ta sodba je namenjena vsem ženskam, ki so kdaj postale tarča šovinističnih izpadov, in vsem bolnikom, ki si upajo biti plešasti, močni in neuklonljivi. Danes ne gre le za mojo osebno zmago. Gre za nujno potrebno higieno našega javnega prostora, ki so ga preplavili lažni strokovnjaki in sejalci sovraštva. Vodeb, tvoja »terapija« nad mano je končana. Račun pa je, kot vidiš, priložen.

revija Jana