Slastne jedi s polento, ki bi jih lahko jedli vsak dan
Polento v različnih oblikah pripravljamo že več kot dva tisoč let. Iz preproste žitne kaše se je razvila v vsestransko jed, ki zaznamuje številne kulinarike, tudi našo.
Polento v najširšem pomenu besede so pripravljali že Rimljani, ki so s preprosto kašo iz kuhane moke ali zdroba nahranili tako vojake kot preprosto ljudstvo. Jed, imenovano puls, so pripravljali predvsem iz pire, ječmena in prosa. Zgodnejše različice polente so pripravljali tudi iz ajde, rži, pšenice in kostanja ter njihovih mešanic, vse dokler ni Kolumb Evropi predstavil koruze.
Prebivalstvo je bilo do koruze sprva zadržano, še najbolje so jo sprejeli naši sosedje v Benečiji. Prebivalcem severne Italije so še dolgo nekoliko slabšalno ravno zaradi tega pravili polentoni. V 18. stoletju je postala pomembno živilo revnejših slojev, kuhanje polente pa se je iz Italije razširilo po širšem ozemlju Evrope.
Rumena, bela, črna ...
Danes je najbolj razširjena rumena polenta, pripravljena iz rumene koruze. Njena tekstura je odvisna od mletja zdroba, vedno znova pa nas prepriča z vsestranskostjo – lahko je mehka ali gosta, kuhana, pečena, ocvrta, pripravljena kot glavna jed ali priloga, v slanih in sladkih različicah …
Bela polenta je značilna za Benečijo, Furlanijo in severovzhod Italije, pa tudi pri nas na Primorskem je marsikje prva izbira. Pripravljena je iz bele koruze in ima nežnejši okus, zato lepo pospremi ribje jedi.
Piščančji hamburgerji s pomfrijem iz polente
Hamburger z drugačnim a zanimivim pomfrijem.
Črna polenta, v Italiji znana tudi kot polenta nera ali polenta saracena, je pripravljena iz ajdove moke ali mešanice ajde in koruze. V Toskani še vedno radi pripravljajo polento iz kostanjeve moke.
Pri nas so nekoč pripravljali polento tudi iz rdeče koruze – to tradicijo danes obujajo tudi nekatere restavracije.
Kako pripravimo polento
Klasična polenta nastane iz vode, soli in koruznega zdroba. Zdrob vsujemo v osoljeno vodo, ki nežno vre, medtem pa ves čas mešamo, da ne nastanejo grudice (tem se bomo izognili tudi, če bomo v vodo dodali par kapljic olja). Nato polento kuhamo na nizkem ognju najmanj pol ure, raje še dlje, da nastane gladka enakomerna masa. Kadar se nam mudi, raje izberemo instantno polento, ki je pripravljena že v nekaj minutah.
Tradicionalno jo pripravljajo v bakrenem kotličku, sicer pa bo najboljša, če jo bomo pripravili v kozici z debelim dnom. Posebna poslastica je skorjica, ki se naredi na dnu posode. V Istri ji pravijo 'škurja od palente' in velja za cenjen priboljšek.
Še boljša je v kremasti različici, kuhana v vodi ali jušni osnovi, mleku ali kombinaciji omenjenih, na koncu pa obogatena z maslom, smetano, slanino, zaseko, ocvirki, pocvrto čebulo …
Od glavne jedi do sladice
Polenta je odlična priloga, ki spremlja mesne, ribje in zelenjavne jedi. Pripravimo jo lahko tudi kot samostojno jed – najbolj slastna bo, če ji dodamo sir ali jajca. Uporabimo jo lahko tudi kot osnovo za zloženke, narastke in druge jedi iz pečice. Uporablja se lahko kot posip ali panada, v sladkih različicah pa v pogačah, kolačih in tortah.
Sirova polenta z ragujem iz pečenice
Sirova polenta bo kot nalašč za hladen in mrakoben dan
Polenta ne zahteva zapletenih kuharskih tehnik, temveč čas in potrpežljivost. No, razen kadar hiter tempo kliče po instantni različici – a tudi ta je okusna, če jo znamo prav pripraviti.