Shutterstock

Krompirjeva polenta je tradicionalna jed, še ena, ki se poklanja izjemni iznajdljivosti naših prednic, ki so iz skromnih sestavin znale pripraviti slastne in nasitne obroke za vso družino.

Polenta se je na Goriško razširila iz Furlanije, kjer je pogosto nadomeščala kruh. Krompirjeva različica pa je nastala kot ena številnih prilagoditev, ki je poskrbela, da delavnim ljudem ni prehitro zmanjkalo energije za vse, kar so morali postoriti.

Tako pripravimo krompirjevo polento

Večjo količino krompirja skuhamo v slani vodi, nato pa večino tekočine odlijemo in krompir grobo pretlačimo. V vroč krompir vmešamo moko (belo ali belo koruzno) in krompirjevo polento med kuhanjem mešamo še kakšne pol ure oziroma toliko časa, da dobimo gladko maso brez grudic.

Potrebovali bomo 1 kg krompirja, 200 g moke, sol in zabelo po izbiri.

Zelo pogosto jo zabelimo z ocvirki oziroma zaseko, pršutom, slanino ali razdrobljeno klobaso, nekateri dodajo tudi praženo čebulo. Postrežemo jo s kislim mlekom, kislo smetano, skuto ali jogurtom, v katere jo pomakamo še vročo, lahko pa jo pripravimo tudi kot prilogo za golaže in raguje.

Krompirjevo polento lahko pripravimo tudi brez moke, tako da zabelimo pretlačen krompir.

Krompirjeva polenta ni enaka jed kot krompirjevi žganci

Čeprav ju marsikdo zamenjuje, se jedi razlikujeta predvsem v razmerju sestavin in načinu priprave. Glavna razlika je v strukturi, saj je krompirjeva polenta oblikovana v enotno gladko maso, žganci pa imajo bolj razdrobljeno strukturo.

Kdaj in kje jo jemo danes

Nekoč je bila krompirjeva polenta vsakdanji obrok, danes pa jo kuhajo le še kakšne none ali pa jo postrežejo na turističnih kmetijah in v gostilnah, kjer se trudijo ohranjati lokalno kulinarično dediščino. Čas je, da to spremenimo.

Preberite še: Nenavadna krompirjeva polenta iz dežele dondolašev