Čeljust poka in boli pri žvečenju: Je lahko kriv čeljustni sklep?
Pokanje čeljusti samo po sebi ni nujno težava. Če ga spremljajo bolečina, težko odpiranje ust ali glavoboli, pa je lahko vzrok motnja čeljustnega sklepa.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pokanje ali preskakovanje čeljusti med žvečenjem marsikdo pozna. Če se pojavlja brez bolečin, samo po sebi še ne pomeni, da je s čeljustjo kaj narobe. Drugače pa je, če se pokanju pridružijo bolečina, občutljivost, težave pri odpiranju ust ali občutek, da se čeljust zatika.
Takšne težave so lahko povezane s temporomandibularnim oziroma čeljustnim sklepom. Gre za sklep na obeh straneh obraza, ki spodnjo čeljust povezuje z lobanjo in nam omogoča gibanje čeljusti pri govorjenju, žvečenju in zehanju.
Kaj so motnje čeljustnega sklepa?
Izraz temporomandibularne motnje (TMD) zajema več različnih težav, ki lahko prizadenejo čeljustni sklep, žvečne mišice ali oboje. Težave lahko izvirajo iz mišic in okoliških tkiv, lahko pa nastanejo neposredno v sklepu. Med možnimi vzroki so:
- stiskanje ali škrtanje z zobmi,
- stres,
- poškodbe čeljusti,
- premik sklepne ploščice ter
- nekatere bolezni sklepov,
- denimo osteoartritis in revmatoidni artritis.
Pokanje čeljusti še ne pomeni bolezni
Eden najbolj prepoznavnih znakov je pokanje ali klikanje čeljusti, vendar Health.com opozarja na pomembno razliko: zvoki iz sklepa sami po sebi niso nujno znak motnje. Več pozornosti jim je smiselno nameniti, kadar se skupaj s pokanjem pojavljata bolečina ali nelagodje.
Najpogostejši simptom težav s čeljustnim sklepom je sicer bolečina v čeljusti in obrazu, ki se običajno poslabša pri premikanju čeljusti. Pojavi se lahko v samem sklepu ali žvečnih mišicah, lahko pa se razširi proti sencam, ušesom, vratu ali ramenom.
Pozorni bodite tudi na te težave
Motnje čeljustnega sklepa se pri vsakem človeku ne kažejo enako. Poleg bolečine in pokanja se lahko pojavijo:
- oteženo ali omejeno odpiranje in zapiranje ust,
- občutek, da se je čeljust zataknila,
- glavobol,
- šumenje oziroma zvonjenje v ušesih,
- omotica,
- otekanje ob čeljusti,
- utrujenost obraznih mišic.
Pri nekaterih lahko težave vplivajo tudi na ugriz oziroma položaj zgornjih in spodnjih zob.
Eden od krivcev je lahko tudi stres
Povezava med čeljustjo in stresom je precej logična. Nekateri ljudje ob napetosti nezavedno stiskajo čeljust ali škrtajo z zobmi, tudi med spanjem. To lahko dodatno obremenjuje mišice in strukture okoli sklepa.
Pri težavah znotraj samega sklepa pa so med možnimi vzroki poškodbe, premik sklepne ploščice, povečana gibljivost sklepa in vnetne oziroma degenerativne bolezni sklepov.
Kako zdravniki ugotovijo, od kod prihaja bolečina?
Diagnoza temelji predvsem na pogovoru o simptomih in pregledu čeljusti. Zdravnik ali zobozdravnik lahko preveri gibljivost čeljusti, mesto bolečine ter znake škrtanja z zobmi ali nepravilnega ugriza.
Če je potrebno, lahko sledijo dodatne preiskave, med drugim rentgensko slikanje, magnetna resonanca (MR) ali računalniška tomografija (CT).
Kaj lahko pomaga?
Dobra novica je, da številne težave izzvenijo same ali jih je mogoče obvladati s preprostimi ukrepi. Praviloma se zdravljenje začne z manj invazivnimi pristopi.
Med domačimi ukrepi strokovnjaki navajajo: počitek čeljusti, mehkejšo hrano, tople vlažne obkladke in nežno raztezanje čeljustnih mišic.
Pri ljudeh, ki močno škrtajo z zobmi, lahko zobozdravnik glede na težave presodi tudi o uporabi zobne opornice. Pri trdovratnejših težavah obstajajo še zdravila in drugi postopki, operativno zdravljenje pa je namenjeno predvsem težjim primerom, pri katerih drugi pristopi niso uspešni.
Zato vsako pokanje čeljusti še ni razlog za preplah. Če pa se mu pridružujejo bolečine, omejeno gibanje ali zatikanje čeljusti oziroma težave vztrajajo, je smiselno poiskati strokovno oceno.
Preberite več:
