Zakaj se ponoči slinite? Včasih je lahko vzrok zdravstvena težava
Slinjenje med spanjem je običajno neškodljivo, včasih pa lahko opozarja na težave z dihanjem, refluks ali apnejo v spanju.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zbudite se in opazite, da je blazina mokra. Slinjenje med spanjem je precej pogost pojav in največkrat ni razlog za skrb. Pogosto je razlaga zelo preprosta – položaj, v katerem spite, odprta usta ali zamašen nos. Če se slinjenje pojavi nenadoma, postane izrazito ali ga spremljajo druge težave, pa je lahko v ozadju tudi zdravstveni razlog.
Zakaj se med spanjem sploh slinimo?
Slina ima pomembno nalogo: vlaži ustno sluznico, pomaga pri požiranju in sodeluje pri zaščiti zob. Med spanjem jo še vedno proizvajamo, vendar jo običajno pogoltnemo.
Če spite z odprtimi usti ali med spanjem težje požirate, lahko slina namesto tega steče iz ust. Razlogov za to je več:
1. Spite na boku ali trebuhu
Včasih je odgovor tako preprost kot položaj spanja. Če spite na boku ali trebuhu, gravitacija olajša iztekanje sline iz ust. Zato lahko ljudje, ki spijo v teh položajih, pogosteje opazijo mokro blazino. Če vas slinjenje moti, lahko poskusite spati na hrbtu.
2. Med spanjem dihate skozi usta
Eden najpogostejših razlogov za slinjenje ni nujno povečano nastajanje sline, temveč dihanje skozi usta.
To se lahko zgodi zaradi zamašenega nosu, alergij, prehlada, ukrivljenega nosnega pretina ali obstruktivne apneje v spanju. Če se poleg tega zbujate z glavobolom, ste čez dan izrazito utrujeni ali opažate spremembe razpoloženja, je smiselno težave omeniti zdravniku.
3. Nos ali žrelo sta lahko zožena
Če zrak skozi nos ne prehaja normalno, med spanjem pogosteje odpremo usta. Pri otrocih so lahko vzrok povečani mandlji ali žrelnica, pri odraslih pa med možnimi razlogi najdemo ukrivljen nosni pretin, nosne polipe ali povečane nosne školjke.
Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko vključuje zdravila ali v nekaterih primerih operativno zdravljenje.
4. Krive so lahko alergije ali prehlad
Če ste opazili, da se bolj slinite predvsem takrat, ko ste prehlajeni ali vas mučijo sezonske alergije, je povezava lahko precej preprosta. Zamašen nos oteži dihanje skozi nos, zato ponoči nezavedno začnete dihati skozi usta. Ko se zamašenost nosu izboljša, se pogosto zmanjša tudi slinjenje.
5. Težava je lahko tudi v zobeh
Na to verjetno ne bi pomislili najprej, vendar lahko na slinjenje vpliva tudi to, kako dobro lahko med spanjem zaprete usta. Nepravilen položaj zob, odprti ugriz ali neustrezno prilagojena zobna proteza lahko otežijo popolno zapiranje ustnic.
Podobno lahko vplivajo ortodontski aparati, zobne opornice, pripomočki proti smrčanju ter uhan v jeziku ali na ustnici. Če sumite, da je vzrok v ustni votlini, lahko stanje oceni zobozdravnik.
6. Slinjenje je lahko povezano z apnejo v spanju
Nekoliko več pozornosti zahteva slinjenje, ki ga spremlja glasno smrčanje, prekinjanje dihanja med spanjem ali izrazita dnevna zaspanost.
To so lahko znaki apneje v spanju. Pri obstruktivni apneji se med spanjem dihalna pot večkrat začasno zapre oziroma zoži, zaradi česar pride do prekinitev dihanja.
Med možnimi znaki so:
- glasno smrčanje,
- prekinitve dihanja, ki jih opazi partner,
- izrazita zaspanost čez dan,
- jutranji glavoboli,
- slinjenje med spanjem.
Zdravljenje je odvisno od posameznika in lahko med drugim vključuje napravo CPAP, ustne pripomočke ter spremembe življenjskega sloga.
7. Vzrok je lahko refluks
Pri gastroezofagealni refluksni bolezni oziroma GERB se želodčna vsebina vrača v požiralnik. Telo se lahko na draženje odzove tudi s povečanim izločanjem sline.
Pri težavah z refluksom lahko pomaga, da pred spanjem ne jeste obilnih obrokov in da po jedi ne ležete vsaj dve uri. Težave lahko poslabšajo tudi alkohol, kofein in zelo začinjena hrana.
8. Nekatere nevrološke bolezni otežijo požiranje
Pri nekaterih nevroloških boleznih lahko pride do težav z nadzorom mišic in požiranjem, zato se lahko pojavi tudi izrazitejše slinjenje.
Med takšna stanja sodijo Parkinsonova bolezen, amiotrofična lateralna skleroza (ALS), posledice možganske kapi in cerebralna paraliza. V teh primerih je pomembna zdravniška obravnava, saj lahko motnje požiranja povečajo tudi tveganje, da slina zaide v dihalne poti.
9. Lahko gre za stranski učinek zdravila
Če ste se začeli ponoči izraziteje sliniti po uvedbi novega zdravila, preverite tudi to možnost. Nekatera zdravila lahko povečajo izločanje sline ali vplivajo na požiranje. V izvirnem viru so med drugim navedena določena zdravila, ki se uporabljajo pri shizofreniji, Alzheimerjevi bolezni, miasteniji gravis in drugih nevroloških motnjah.
Zdravljenja zaradi tega ne prekinjajte sami. Če sumite, da je slinjenje povezano z zdravilom, se posvetujte z zdravnikom.
10. Obstajajo tudi redkejši vzroki
Med redkejšimi zdravstvenimi stanji, pri katerih se lahko pojavi slinjenje, so Bellova pareza, Wilsonova bolezen in epiglotitis. Pri zadnjem je potrebna posebna previdnost. Epiglotitis je lahko nujno stanje, saj lahko povzroči hude težave z dihanjem.
Zakaj se lahko slinjenje poveča med nosečnostjo?
Nekatere nosečnice opažajo, da se ponoči slinijo bolj kot prej. K temu lahko prispevajo hormonske spremembe, slabost, refluks in zamašen nos, ki so med nosečnostjo pogostejši. Pri nekaterih se poveča tudi samo nastajanje sline.
Če gre za blago in občasno težavo, praviloma ni razlog za skrb. Če jo spremljajo težave s požiranjem, izrazito smrčanje ali prekinitve dihanja med spanjem, pa se je smiselno posvetovati z zdravnikom.
Kdaj je zaradi slinjenja smiselno obiskati zdravnika?
Občasno mokra blazina sama po sebi večinoma ni razlog za preplah. Pozorni pa bodite, če se je izrazito slinjenje pojavilo nenadoma, se stopnjuje ali ga spremljajo drugi simptomi.
Pregled je smiseln tudi, če slinjenje moti vaš spanec, povzroča draženje kože okoli ust, ga spremljajo težave s požiranjem, glasno smrčanje, prekinitve dihanja ali nevrološki simptomi, kot je oslabelost obraznih mišic.
Če se skupaj s slinjenjem nenadoma pojavijo hude težave z dihanjem ali požiranjem, močna bolečina v žrelu, hripavost oziroma nenavadni zvoki pri vdihu, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč, saj so takšni simptomi lahko povezani z resnejšim stanjem.
Preberite več:
