Če boste končali pod ruševinami, bi vam prvi na pomoč lahko prilezli ščurki
Raziskovalci so v žive ščurke vgradili elektrode in jih opremili s kamerami ter brizgami, s katerimi bi lahko na daljavo nudili pomoč žrtvam nesreč.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Avstralski znanstveniki razvijajo novo generacijo reševalcev. Ščurke, opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, nameravajo v prihodnosti poslati v ruševine in na druga nevarna območja, kjer bi iskali ponesrečence in jim celo aplicirali zdravila. Insekti lahko prodrejo skozi najožje vrzeli, kar bi reševalcem kupilo dragoceni čas.
Raziskovalci z Univerze v Queenslandu in Univerze v Novem Južnem Walesu so razvili t.i. "Paraborge", ki ne bi le iskali ponesrečencev, ampak jim tudi nudili prvo pomoč. Kot poroča portal Wired, so v nedavni študiji, objavljeni v reviji Advanced Science, predstavili uporabo avstralskega velikega ščurka, ki lahko zraste do skoraj devet centimetrov in tehta do 40 gramov.
"Kibernetski insekti so bili zadnjih nekaj desetletij zasnovani za misije iskanja in raziskovanja," je dejal raziskovalec biorobotike na UQ Tan Vo Doan. "Želeli smo narediti naslednji korak," je dodal.
Od kamere do samodejnega vbrizgavanja zdravil
Zaradi velikosti insektov so raziskovalci po navedbah Wireda razvili dva tipa Paraborgov: enega s kamero za snemanje ponesrečencev in drugega s sistemom za avtomatsko vbrizgavanje zdravil. Sistem za injiciranje deluje na osnovi vzmeti in kemične reakcije med citronsko kislino in sodo bikarbono, ki ustvari dovolj pritiska za potisk brizge.
Za preoblikovanje ščurkov v kiborge so jih najprej anestezirali, jim pritrdili elektrode in mikročipe, po odstranitvi opreme pa so žuželke nadaljevale z normalnim življenjem. Z električnimi dražljaji na antene in čutilne organe so lahko nadzirali smer in hitrost njihovega gibanja.
Visoka uspešnost pri simuliranem reševanju
V simulaciji so raziskovalci ščurka na daljavo vodili prek treh kontrolnih točk do cilja, kjer je izvedel vbrizgavanje. Uspešnost injiciranja na razdalji do 15 centimetrov je bila približno 95-odstotna, medtem ko je bila uspešnost celotne zaporedne naloge 72-odstotna.
Znanstveniki so uspešno prikazali tudi timsko delo, kjer je en ščurek s kamero lociral tarčo, drugi pa je izvedel injiciranje. Čeprav so raziskovalci v preteklosti že razvili kibernetske hrošče, ugotavljajo, da so veliki ščurki, ki lahko nosijo do 1,5-kratnik svoje teže, veliko bolj primerni za nošenje reševalne opreme.
Vo Doan upa, da bi ob zadostnih sredstvih ekipo kibernetskih insektov lahko na dejanskih prizoriščih nesreč uporabili že v petih do desetih letih. "Namesto da bi zgradili enega robota, ki naredi vse, lahko izkoristimo naravne prednosti različnih žuželk in jih opremimo za različne misije," je sklenil Vo Doan.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
