Bakterije v ustih ne ogrožajo le zob, ampak tudi srce in možgane
Usta niso le začetek prebavne poti, temveč dom milijardam mikroorganizmov. Njihovo ravnovesje lahko vpliva na zobe in dlesni, pa tudi na zdravje drugih delov telesa.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V ustni votlini živijo bakterije, glive, virusi in drugi mikroorganizmi, ki skupaj sestavljajo ustni oziroma oralni mikrobiom. Najdemo jih na jeziku, zobeh, dlesnih, v slini in žrelu. Večina je neškodljivih, nekatere bakterije pa celo pomagajo preprečevati razmnoževanje nevarnejših mikroorganizmov.
Težave se pojavijo, ko se ravnovesje poruši. Škodljive bakterije se lahko pretirano razmnožijo, koristnih pa je vedno manj. Takšno stanje imenujemo disbioza.
Ko zobne obloge postanejo nevarne
Bakterije v ustih se združujejo v biofilm, lepljivo plast, ki se oprime zob, jezika in drugih površin. Najbolj znan primer biofilma so zobne obloge oziroma plak.
Če zobnih oblog redno ne odstranjujemo, bakterije ob prisotnosti sladkorja proizvajajo kisline, ki poškodujejo zobno sklenino. Posledica je lahko zobna gniloba. Kopičenje bakterij ob robu dlesni pa lahko povzroči vnetje, krvavenje in sčasoma parodontitis.
Na porušeno ravnovesje lahko opozarjajo tudi vztrajen slab zadah, pogoste težave z zobno gnilobo, občutljivi zobje, otekle dlesni in hitro nastajanje zobnih oblog.
Povezava s preostalim telesom
Ustna votlina je tesno povezana s prebavili, dihali in krvnim obtokom. Pri vnetih ali poškodovanih dlesnih lahko bakterije in njihovi produkti lažje preidejo v kri ter spodbudijo vnetne procese drugod po telesu.
Raziskovalci proučujejo povezave med boleznimi dlesni ter srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, revmatoidnim artritisom in vnetnimi črevesnimi boleznimi. Preiskujejo tudi morebitno vlogo ustnih bakterij pri nekaterih nevroloških boleznih in vrstah raka.
To še ne pomeni, da bakterije v ustih neposredno povzročajo vse omenjene bolezni. Povezave so zapletene, nanje pa vplivajo tudi kajenje, prehrana, starost, dednost in druga zdravstvena stanja. Kljub temu je jasno, da zdravje ustne votline ni ločeno od zdravja preostalega telesa.
Ni treba odstraniti vseh bakterij
Cilj ustne higiene ni popolnoma uničiti mikroorganizmov, saj je zdrav mikrobiom odvisen od njihovega ravnovesja. Pomembno je predvsem preprečiti, da bi prevladale bakterije, ki povzročajo bolezni.
Zobe si je priporočljivo temeljito umivati dvakrat na dan, vsakodnevno pa očistiti tudi medzobne prostore. Koristni so redni zobozdravniški pregledi, odstranjevanje zobnega kamna in zadostno uživanje vode.
Pomembna je tudi prehrana. Pogosto uživanje sladkih pijač, sladkarij in prigrizkov bakterijam zagotavlja stalno zalogo sladkorja. Boljša izbira so živila, bogata z vlakninami, ter obroki, med katerimi imajo zobje dovolj časa, da jih slina ponovno zaščiti.
Ravnovesje ustnega mikrobioma lahko porušijo tudi kajenje, čezmerno uživanje alkohola, suha usta, stres, nekatere bolezni in uporaba antibiotikov. Ob dolgotrajnem slabem zadahu, krvavenju dlesni ali bolečinah zato zgolj ustna voda ni dovolj – potreben je pregled pri zobozdravniku.
