271 dni je živel s prašičjo ledvico, nato se je sledil nov prebrat
Američan je z gensko spremenjeno prašičjo ledvico brez dialize živel devet mesecev, nato pa so zdravniki postavili še nov mejnik v transplantacijski medicini.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Američan Tim Andrews je postal del pomembnega mejnika v transplantacijski medicini. Gensko spremenjena prašičja ledvica mu je kar 271 dni oziroma skoraj devet mesecev omogočala življenje brez dialize. Ko je živalski organ začel odpovedovati, so zdravniki ledvico odstranili, Andrews pa se je začasno vrnil na dializo.
Nekaj mesecev pozneje je nato prejel ledvico umrlega človeškega darovalca. S tem je postal prvi bolnik, pri katerem je prašičja ledvica uspešno služila kot nekakšen »most« do poznejše presaditve človeškega organa.
Zaradi bolezni je bil več kot dve leti odvisen od dialize
Andrews je imel ob presaditvi 66 let. Zaradi sladkorne bolezni tipa 2 je razvil končno odpoved ledvic in bil več kot dve leti odvisen od dialize. Njegove možnosti za pravočasno presaditev človeške ledvice niso bile dobre.
Po ocenah zdravnikov je imel v petih letih le približno devetodstotno možnost, da bi prejel ustrezno človeško ledvico, medtem ko je bilo tveganje, da bi v tem času umrl ali bil odstranjen s čakalnega seznama, precej večje. Zato se je odločil za eksperimentalno presaditev gensko spremenjene prašičje ledvice. Poseg so opravili januarja 2025 v bolnišnici Massachusetts General Hospital v Bostonu.
Preberite šeA New Hampshire man went 271 days without dialysis on a pig's kidney. Tim Andrews, 66, got it at Mass General in January 2025. First person ever to ride a pig organ as a bridge, then take a human kidney.
— IredcapI (@IredcapI) September 4, 2026
The donor pig was named Wilma. eGenesis, a company in Cambridge,… pic.twitter.com/k4psnLoKYh
Prašičji genski zapis so spremenili 69-krat
Ledvica je izvirala iz posebej vzrejene prašičke in je bila pred presaditvijo gensko močno spremenjena. Raziskovalci so opravili kar 69 sprememb genskega zapisa.
Nekatere so bile namenjene temu, da bi bil organ bolj združljiv s človeškim telesom in bi ga imunski sistem težje zavrnil. Druge spremembe so bile povezane z zmanjševanjem tveganja, da bi se skupaj z organom na človeka prenesli prašičji virusi.
Takšno presajanje organov med različnimi živalskimi vrstami imenujemo ksenotransplantacija. Prašičji organi so za raziskovalce zanimivi predvsem zato, ker so po velikosti in delovanju v nekaterih pogledih dovolj podobni človeškim, sodobne metode genskega urejanja pa omogočajo, da jih dodatno prilagodijo človeškemu organizmu.
Po presaditvi se je njegovo življenje močno spremenilo
Prašičja ledvica je po presaditvi začela delovati in Andrews je lahko prenehal z dializo. Pozneje je povedal, da se že dolgo ni počutil tako dobro. Ponovno je lahko opravljal vsakodnevna opravila, kuhal, pospravljal in se odpravljal na daljše sprehode s svojim psom.
Zdravniki so ga ves čas zelo natančno spremljali. Pozorni so bili predvsem na delovanje ledvice, odziv imunskega sistema in morebiten prenos okužb z živali na človeka. V zgodnjem obdobju po posegu je sicer prišlo do imunskega odziva oziroma zavračanja organa, vendar so ga zdravniki uspeli obvladati z zdravljenjem. Po približno šestih mesecih so se v drobnih krvnih žilah presajene ledvice začele pojavljati poškodbe.
Po približno šestih mesecih so se začele težave
Zaradi okužbe so morali zdravniki zmanjšati tudi odmerke zdravil za zaviranje imunskega sistema, delovanje ledvice pa se je nato postopoma slabšalo. Po skupno 271 dneh je organ odpovedal in zdravniki so ga odstranili.
Andrews se je znova vrnil na dializo, dokler niso zanj našli primernega človeškega darovalca. Januarja 2026 je nato prejel ledvico umrlega darovalca, ki je po presaditvi začela dobro delovati.
Prašičja ledvica ni preprečila poznejše presaditve
Za zdravnike je bil posebej pomemben podatek, da po uporabi prašičje ledvice pri Andrewsu niso zaznali novih protiteles, ki bi pomembno otežila poznejšo presaditev človeškega organa. Prav tako v nobenem trenutku niso zaznali prenosa prašičjih virusov ali drugih prašičjih povzročiteljev bolezni. To je pomembno, saj je eno glavnih vprašanj pri ksenotransplantacijah prav varnost takšnih posegov in možnost prenosa okužb med vrstami. Raziskovalci primer vidijo predvsem kot dokaz, da bi lahko prašičje ledvice v prihodnosti nekaterim bolnikom začasno nadomestile človeški organ.
Prašičji organi kot »most« do človeške ledvice
Bolniki s končno odpovedjo ledvic lahko na primerno ledvico čakajo več let, v tem času pa pogosto potrebujejo redno dializo. Prašičji organ bi lahko v prihodnosti nekaterim omogočil obdobje brez dialize, medtem ko čakajo na človeškega darovalca.
Vodja raziskovalcev dr. Leonardo Riella je poudaril, da je pomanjkanje organov trenutno eden največjih izzivov transplantacijske medicine. Čeprav je presaditev za številne bolnike najboljša možnost zdravljenja, ustreznih človeških organov preprosto ni dovolj.
Dolgoročni cilj raziskovalcev je zato ugotoviti, ali bi lahko gensko spremenjeni živalski organi nekoč postali tudi trajnejša alternativa. Kljub spodbudnim rezultatom zdravniki poudarjajo, da gre za enega samega bolnika.
Do rutinske uporabe je še daleč
Uspeh je bil povezan tudi s skrbno izbiro pacienta ter zelo intenzivnim spremljanjem in specialistično oskrbo, ki ni nujno dostopna povsod. Potrebne bodo zato še večje klinične raziskave, s katerimi bodo morali znanstveniki preveriti predvsem dolgoročno varnost, trajnost organov in odziv človeškega imunskega sistema.
Andrewsov primer pa kaže, da zamisel o uporabi živalskih organov pri ljudeh ni več zgolj znanstvena fantastika. Prašičja ledvica mu je omogočila devet mesecev brez dialize in mu nazadnje pomagala premostiti čas do presaditve človeškega organa.
