Škrtate z zobmi? Ta navada lahko pusti posledice na zobeh in obrazu
Bruksizem ni nedolžna navada, saj lahko poškoduje zobe, preobremeni čeljust in postopoma spremeni videz obraza.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bruksizem ni le neprijetno škrtanje z zobmi. Gre za nezavedno stiskanje ali drgnjenje zob, ki se lahko pojavlja podnevi ali ponoči, pogosto pa je povezano s stresom, napetostjo in motnjami spanja. Čeprav se na začetku zdi nedolžen, lahko sčasoma pusti precej resne posledice na zobeh, čeljusti in celo videzu obraza.
Veliko ljudi sploh ne ve, da škrta z zobmi. Težava se namreč pogosto dogaja med spanjem, zato jo posameznik opazi šele, ko se pojavijo jutranji glavoboli, bolečine v čeljusti ali obrabljeni zobje. Včasih nanjo opozori partner, ki ponoči sliši značilno škrtanje.
Zakaj sploh škrtamo z zobmi?
Bruksizem se lahko pojavi v budnem stanju ali med spanjem. Podnevi ljudje pogosto nezavedno stiskajo čeljust, zlasti kadar so pod pritiskom, zbrani ali napeti. Ponoči pa se škrtanje dogaja brez zavestnega nadzora, zato ga je težje prepoznati.
Natančen vzrok ni vedno jasen. Najpogosteje gre za preplet več dejavnikov: stresa, tesnobe, motenj spanja, kajenja, uživanja alkohola in večjih količin kofeina. Pogosteje se pojavlja tudi pri ljudeh, ki imajo spalno apnejo ali druge težave s spanjem.
Prvi znaki so pogosto zavajajoči
Bruksizem se ne pokaže vedno najprej na zobeh. Mnogi najprej opazijo jutranje glavobole, občutek napetosti v sencih, bolečino v čeljusti ali utrujene žvečilne mišice. Nekateri težje odpirajo usta, drugi imajo bolečino, ki spominja na bolečino v ušesu, čeprav z ušesom ni nič narobe.
Zobje lahko sčasoma postanejo občutljivejši, sklenina se začne tanjšati, robovi zob pa se obrabljajo. Pri izrazitejšem bruksizmu zobje postanejo krajši, bolj ploščati ali nagnjeni k pokanju.
Ko trpi tudi čeljust
Dolgotrajno stiskanje zob močno obremenjuje čeljustni sklep, ki povezuje spodnjo čeljust z lobanjo. Posledica so lahko bolečine, pokanje ali preskakovanje v sklepu, neprijeten občutek pri žvečenju in omejeno odpiranje ust.
Težave se lahko razširijo tudi na vrat, obraz in glavo. Zato bruksizem ni samo zobozdravstvena težava, temveč lahko vpliva na splošno počutje in kakovost življenja.
Lahko spremeni tudi videz obraza
Manj znana posledica bruksizma so spremembe v videzu obraza. Zaradi stalnega dela se lahko žvečilna mišica poveča, zlasti mišica maseter ob spodnji čeljusti. Obraz zato lahko postane širši, spodnji del pa bolj oglat.
Hkrati se zaradi obrabe zob spreminja višina ugriza. Spodnji del obraza lahko deluje krajši, obraz pa bolj utrujen in postaran. Pri nekaterih se lahko pojavi tudi rahla asimetrija, posebno če ena stran čeljusti dela bolj kot druga.
Kako si lahko pomagamo?
Prvi korak je obisk zobozdravnika, ki lahko oceni obrabo zob in stanje ugriza. Ena najpogostejših rešitev je individualno izdelana nočna opornica, ki ščiti zobe pred neposrednim stikom in zmanjša obremenitev čeljusti.
Ker je stres eden najpogostejših sprožilcev, pomagajo tudi tehnike sproščanja, redna telesna dejavnost, boljša higiena spanja in zmanjšanje vnosa kofeina ter alkohola. Pri nekaterih ljudeh je koristno tudi delo na dnevnem stiskanju čeljusti, saj se navada pogosto dogaja med delom, vožnjo ali zbranostjo.
V hujših primerih lahko zdravnik oziroma specialist predlaga dodatno zdravljenje, na primer zdravila za sproščanje mišic ali injekcije botulinum toksina, ki začasno zmanjšajo pretirano aktivnost žvečilnih mišic.
Kdaj ne smemo odlašati?
Pomoč je smiselno poiskati, če se pogosto zbujate z glavobolom, čutite napetost v čeljusti, opažate bolečine v obrazu ali imate občutek, da so zobje postali občutljivejši oziroma obrabljeni.
Bruksizem se morda zdi kot majhna nočna navada, a lahko dolgoročno močno vpliva na zobe, čeljust in videz obraza. Prej ko ga prepoznamo, lažje preprečimo trajnejše posledice.
