Ta živila lahko povečajo tveganje za demenco: eno jemo skoraj vsak dan
Na zdravje možganov ne vplivajo le genetika in leta. Raziskave kažejo, da lahko pomembno vlogo igra tudi to, kaj se vsak dan znajde na našem krožniku.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Demenca postaja eden vse večjih zdravstvenih izzivov starajoče se družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO, z demenco po svetu živi več kot 57 milijonov ljudi, vsako leto pa jo na novo diagnosticirajo pri skoraj desetih milijonih ljudi.
Na njen razvoj vpliva več dejavnikov, od genetike in starosti do življenjskega sloga in zdravstvenega stanja. V zadnjih letih raziskovalci vse več pozornosti namenjajo tudi prehrani. Nobeno posamezno živilo samo po sebi ne povzroči demence, nekatere prehranske navade pa so povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad in bolezni, ki lahko vplivajo na zdravje možganov.
Predelano meso
Med živili, ki jih raziskovalci pogosto omenjajo, je predelano meso, kamor sodijo salame, klobase, hrenovke, slanina in drugi podobni izdelki. Velika raziskava, v kateri je sodelovalo skoraj 494.000 ljudi, je pokazala, da je bil vsak dodatni dnevni vnos 25 gramov predelanega mesa povezan z večjim tveganjem za razvoj demence. Tudi novejše raziskave kažejo podobno.
Pri ljudeh, ki so redno uživali več predelanega rdečega mesa, so raziskovalci zaznali večje tveganje za demenco in subjektivno zaznan upad spomina. Predelani mesni izdelki pogosto vsebujejo veliko soli in nasičenih maščob, njihov vnos pa je povezan tudi z boleznimi srca in ožilja, ki so pomemben dejavnik zdravja možganov.
Ultra procesirana živila
Na seznamu so tudi številna ultra procesirana živila. Mednje sodijo denimo številni industrijsko pripravljeni prigrizki, sladice, instantni obroki, nekatere mesnine in druga živila z dolgim seznamom sestavin.
Raziskava, objavljena v reviji JAMA Neurology, je spremljala več kot 10.000 odraslih približno osem let. Pri udeležencih, ki so velik delež dnevne energije dobili iz ultra procesirane hrane, so raziskovalci zaznali hitrejši upad splošnih kognitivnih sposobnosti in izvršilnih funkcij. To sicer še ne dokazuje, da ultra procesirana hrana neposredno povzroča demenco, kaže pa na povezavo med načinom prehranjevanja in dolgoročnim zdravjem možganov.
Sladke pijače
Pozornost velja nameniti tudi sladkanim pijačam. Raziskave so visok vnos pijač z dodanim sladkorjem povezale z večjim tveganjem za demenco in druge kognitivne motnje. Visok vnos sladkorja lahko obenem prispeva k debelosti, sladkorni bolezni tipa 2 in srčno-žilnim boleznim, ki so prav tako povezane z večjim tveganjem za kognitivni upad. Zato je bolj kot občasna sladica pomembna celotna prehranska navada in količina sladkorja, ki jo zaužijemo daljše obdobje.
Kaj pa alkohol?
Posebno poglavje predstavlja alkohol. Še pred leti je bilo mogoče pogosto slišati, da naj bi majhne količine alkohola, zlasti vina, celo koristile zdravju. Danes so priporočila precej bolj previdna. WHO opozarja, da ni mogoče določiti količine alkohola, ki bi bila povsem brez tveganja za zdravje.
Prekomerno in dolgotrajno pitje lahko poškoduje tudi možgane, škodljiva raba alkohola pa sodi med dejavnike tveganja, povezane z demenco. Alkohola zato ni smiselno uživati z namenom preprečevanja kognitivnega upada.
Kaj jesti za zdravje možganov?
Za ohranjanje kognitivnih sposobnosti strokovnjaki priporočajo predvsem raznoliko prehrano, ki temelji na čim manj predelanih živilih. Na jedilniku naj bodo redno zelenjava in sadje, polnozrnata žita, stročnice, oreščki in semena ter ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami.
Takšna prehrana telesu zagotavlja vlaknine, vitamine, minerale, zdrave maščobe in antioksidante ter pomaga skrbeti za zdravje srca in ožilja.
To je pomembno tudi za možgane. WHO je julija 2026 poudaril, da bi bilo mogoče z vplivanjem na spremenljive dejavnike tveganja preprečiti ali odložiti precejšen delež primerov demence. Nobeno posamezno živilo torej ni čudežna zaščita pred demenco in noben grižljaj je ne bo povzročil. Veliko bolj štejejo prehranske in druge življenjske navade, ki se ponavljajo skozi leta.
