Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Več deset slik iz zasebne zbirke Paula Durand-Ruela, umetnostnega poznavalca iz 19. stoletja, ki je verjel v impresionizem, ko ga skoraj nihče drug ni jemal resno, bo prihodnji mesec ponujenih na veliki dražbi.

Kar 62 redko videnih del Clauda Moneta, Camilla Pissarra, Pierra-Augusta Renoirja, Eugèna Boudina, Alfreda Sisleyja in drugih umetnikov naj bi skupaj doseglo med 35 in 50 milijoni dolarjev. Dražba hiše Christie’s bo konec oktobra, v zadnjih dneh pariškega tedna umetnosti.

Risati Azurno obalo

Sijaj francoske riviere na platnu: od Moneta do Matissa in Picassa

Generacije vizije

»Dražba Durand-Ruel: Generacije vizije je izjemno pričevanje o družinski, umetniški in človeški pustolovščini, ki je impresioniste iz nerazumljenih umetnikov spremenila v univerzalne ikone ter trajno preoblikovala tok umetnostne zgodovine,« so zapisali pri Christie’s.

Profimedia

Kritiki so njihovo razstavo označili za »norišnico«

V drugi polovici 19. stoletja, ko je bil impresionizem še v povojih, so gibanje po Evropi spremljali neusmiljeni posmeh, zavračanje in kritike. Neki kritik je razstavo radikalnih, barvitih slik z vidnimi potezami čopiča leta 1876 označil za »norišnico«.

Durand-Ruel se negativnemu javnemu mnenju ni uklonil. Podjetnik iz premožne družine si je zadal nalogo, da bo za tedaj še neznane umetnike, katerih slike je občudoval, za vsako ceno našel občinstvo.

Več let jim je zagotavljal finančno podporo in financiral razstave, ki niso prinašale dobička. Na dražbah je ponujal denar za dela umetnikov, ki jih je sam podpiral, jih kupoval ter pri tem postavljal nove cenovne rekorde. Zaradi vztrajanja pri impresionistih je večkrat tvegal osebni bankrot.

Generalna skupščina

Svet je dobil nov zemljevid sveta, Američani edini proti

Kako je impresionizem dobil ime?

Ime gibanja je navdihnila Monetova slika Impresija, vzhajajoče sonce iz leta 1872, ki prikazuje pristanišče Le Havre v francoski Normandiji.

Monet se je še desetletja pozneje zavedal, kako pomembna je bila Durand-Ruelova pomoč. »Brez Duranda bi mi impresionisti vsi umrli od lakote. Dolgujemo mu vse,« je leta 1924 dejal Monet. »Vztrajal je, se neutrudno boril in kar dvajsetkrat tvegal bankrot, da bi nas podpiral. Kritiki so nas vlačili po blatu, zanj pa je bilo še huje. Pisali so: ti umetniki so nori, toda obstaja nekdo, ki je še bolj nor od njih – trgovec, ki kupuje njihova dela.«

Preobrat je prišel v New Yorku

Durand-Ruel je uspeh naposled dočakal leta 1886, ko je svoja prizadevanja preusmeril čez Atlantik. Newyorški zbiratelji so množično sprejeli impresionistični slog, s tem pa so se za vedno spremenile usode gibanja in njegovih umetnikov.

»Vse življenje si je želel iti čim dlje in umetnine poslati čim dlje,« je junija za Guardian povedala njegova prapravnukinja Claire Durand-Ruel. »To je bila politika galerije Durand-Ruel. Ljudi je težko pripeljati v svojo galerijo, zato morajo umetnine odpotovati k ljudem.«

Na prihajajoči dražbi ni pričakovati niti sledu težav, s katerimi se je Durand-Ruel spopadal pred več kot stoletjem. Na njej bodo izključno dela, ki so doslej ostala v zapuščini njegove družine.

Monetova slika vredna do 17,4 milijona dolarjev

Najvišjo ceno bo najverjetneje dosegla Monetova pokrajina Rob pečin pri Pourvillu (Bord des falaises à Pourville) iz leta 1882. Nastala je v obdobju, ko je umetnika po navedbah dražbene hiše mučil globok dvom vase.

profimedia

Durand-Ruel mu je takrat pomagal z denarjem in spodbudnimi besedami: »Želim si, da bi vam lahko poslal tudi pogum … Preizkušnje, ki jih prestajate, se bodo izkazale za koristne.«

Vrednost slike ocenjujejo na od 12,8 do 17,4 milijona dolarjev.

Med pomembnejšimi deli na dražbi bodo še:

• Sisleyjeva slika Cesta Cœur-Volant pozimi, Louveciennes iz leta 1872, ocenjena na od 2,9 do 4,1 milijona dolarjev;

• Pissarrova slika Louvre, zimsko sonce, jutro iz leta 1900, ocenjena na od 2,3 do 3,5 milijona dolarjev;

• Renoirjeva slika Mladenke ob morju iz leta 1894, ki naj bi dosegla od 4,65 do sedem milijonov dolarjev.

Razstava Jane!

Tragična usoda: kdo je ubil ustanoviteljico slavne Univerze Stanford?

»Moja norost je bila modrost«

Durand-Ruel je tik pred smrtjo leta 1922 razmišljal o svojem življenju in poklicni poti. »Impresionistični mojstri so končno zmagali, tako kot pred njimi generacija iz leta 1830,« je zapisal zbiratelj. »Moja norost se je izkazala za modrost. Če bi umrl pri 60 letih, bi odšel zadolžen in bankrotiran, obdan z bogastvom podcenjenih zakladov.«