Iran zagrozil ZDA: poteza, ki bi lahko podražila tudi nafto
Iran je ZDA zagrozil z »gospodarsko vojno« in napovedal nov ukrep v Perzijskem zalivu, medtem ko trdi, da je z napredno raketo napadel ameriške ladje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napetosti med Iranom in ZDA se znova stopnjujejo. Teheran trdi, da je proti ameriškim vojaškim ladjam uporabil napredno balistično raketo, Washington pa odgovarja, da so se njegove ladje napadu izognile. Iran obenem napoveduje novo območje z omejenim dostopom v Perzijskem zalivu. Iran je v torek ZDA zagrozil z »gospodarsko vojno« in napovedal zaostritev ukrepov na območju Perzijskega zaliva.
Iranski predstavnik za nacionalno varnost Mohsen Rezaei je ob tem dejal, da so novi iranski raketni sistemi jasen signal Washingtonu. »Na gospodarsko vojno bo odgovorjeno s pomorskim izključitvenim območjem po celotnem Perzijskem zalivu do meje blokade,« je Rezaei zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da se je iranski operativni pristop do ameriških vojaških ladij in baz »temeljito spremenil«.
Iran napoveduje novo območje
Teheran je že napovedal vzpostavitev novega območja z omejenim dostopom v Perzijskem zalivu. Po Rezaeijevih besedah naj bi se območje začelo tam, kjer se začne ameriška blokada Irana, in segalo naprej v območje zaliva. Vsako plovilo, ki bi vstopilo v to območje, bi lahko bilo uvrščeno na iranski seznam sankcij. Iran naj bi v prihodnjih dneh objavil tudi zemljevide nove plovne poti skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno oskrbo z energenti, poroča Reuters.
Trdijo, da so izstrelili novo raketo
Rezaei je svoje izjave povezal z raketo Qassem Basir, ki jo iranski mediji predstavljajo kot naprednejšo različico balistične rakete. Po navedbah iranskih virov naj bi bila raketa izstreljena proti ameriškim vojaškim ladjam v bližini Hormuške ožine. Ameriška vojska je navedbe o napadu potrdila v smislu, da so se njene ladje napadu izognile. Iran trdi, da ima raketa izboljšano sposobnost manevriranja in sistem vodenja, ki naj bi bil odpornejši proti elektronskemu bojevanju ter omogočal lažje izogibanje protiraketni obrambi.
Hormuška ožina ostaja ključna točka
Dogajanje je še posebej pomembno zaradi Hormuške ožine, skozi katero je pred začetkom vojne potekala približno petina svetovnega prometa z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Iran že dalj časa omejuje ladijski promet skozi to območje. Podatki o pomorskem prometu kažejo, da je v zadnjih desetih dneh skozi ožino v povprečju plulo le približno 10 tovornih ladij na dan, kar je najmanj od maja, poroča Reuters. Vsako nadaljnje zaostrovanje bi lahko vplivalo na svetovne cene energije.
Trump: Cene nafte bodo po zmagi padle
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zatrdil, da bodo cene nafte po ameriški zmagi v vojni z Iranom močno upadle. »Cene nafte bodo strmo padle, ko bomo zmagali v vojni z Iranom,« je Trump zapisal na družbenih omrežjih. Napovedal je tudi, da bi lahko cena bencina v ZDA sprva padla na približno tri dolarje za galono, dolgoročno pa celo pod dva dolarja.
Trump je ob začetku ameriške operacije Epic Fury februarja kot glavne cilje navedel konec iranskega jedrskega programa, preprečitev iranskih napadov na sosednje države ter ustvarjanje pogojev za spremembo oblasti v Iranu. Za zdaj ti cilji niso bili doseženi.
Iran kljub napadom ohranja raketne zmogljivosti
Ameriški napadi so po navedbah Reutersa močno oslabili iranske konvencionalne sile in dodatno prizadeli že tako šibko gospodarstvo države.
Kljub temu Iran še vedno razpolaga z raketami in brezpilotnimi letalniki, s katerimi lahko ogroža ladje v Hormuški ožini in cilje v sosednjih zalivskih državah. Teheran si želi predvsem odprave ameriških sankcij. Hkrati želi dolgoročno ohraniti možnost nadzora oziroma vpliva nad ladijskim prometom skozi strateško ožino.
V Libanonu najmanj 12 mrtvih
Napetosti se medtem ne omejujejo zgolj na območje Perzijskega zaliva. Izraelski napadi na mesto na jugu Libanona so v ponedeljek po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje zahtevali najmanj 12 življenj. Šlo naj bi za enega najbolj smrtonosnih dni izraelskega bombardiranja Libanona v zadnjih tednih.
Napadi povečujejo strah pred novo izraelsko vojaško kampanjo, kljub junijskemu premirju z Iranom povezanim Hezbolahom. Teheran vztraja, da mora vsak trajnejši dogovor z Washingtonom vključevati tudi konec izraelskih napadov na Libanon. Vojna med ZDA in Iranom tako vstopa v novo, nevarno fazo. Hormuška ožina ostaja ena ključnih točk, kjer bi lahko morebitno novo zaostrovanje hitro občutil tudi svetovni energetski trg.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
