Vaše srce ni odvisno le od genetike: 5 stvari, ki jih lahko spremenite
Bolezni srca in ožilja vsako leto zahtevajo največ življenj. A dobra novica je, da večino dejavnikov tveganja lahko obvladate že sami.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kardiovaskularne bolezni so, kot pove že njihovo ime, bolezni srca in ožilja. Predstavljajo resno grožnjo, saj letno zahtevajo več življenj kot kateri koli drug povzročitelj bolezni.
Kako nastanejo bolezni srca in ožilja?
V največjem številu primerov kardiovaskularne bolezni nastanejo z nalaganjem maščobnih oblog v stene krvnih žil. Proces, imenovan ateroskleroza, ki se lahko začne že v otroštvu. S
kozi leta v stenah žil nastajajo plaki, ki so nagnjeni k pokanju; na njih se nato oblikuje strdek, ki lahko delno ali popolnoma zamaši krvno žilo, pojasnjuje dr. Nataša Mandić, specialistka urgentne medicine.
Če se to zgodi v srčnih arterijah, govorimo o koronarni bolezni, ki se kaže z bolečino v prsnem košu, srčnim infarktom, popuščanjem srca ali naglo srčno smrtjo.
Če je prizadeto možgansko ožilje, lahko pride do možganske kapi z motnjami govora, spremenjeno mimiko obraza ter oslabelostjo rok in nog. Aterosklerotični proces lahko prizadene tudi žile na nogah (periferna arterijska bolezen) ali aorto, kjer lahko nastanejo nevarne razširitve (anevrizme).
Pet dejavnikov, na katere lahko vplivate
Spola, starosti in genetske dediščine ne moremo spremeniti. Lahko pa v veliki meri vplivamo na pet ključnih dejavnikov: debelost, maščobe v krvi, visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in kajenje.
1. Telesna aktivnost
Raziskave kažejo, da je kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva premalo telesno aktivnega. Že 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden (ali 60 minut intenzivne, na primer kolesarjenja ali hitre hoje) zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za 30 odstotkov.
Telesna aktivnost znižuje krvni tlak, uravnava sladkor in maščobe v krvi ter zmanjšuje stres.
2. Opustitev kajenja
Kajenje poškoduje stene krvnih žil, pospešuje nalaganje maščobnih oblog in nastajanje strdkov, nikotin pa zvišuje srčni utrip in krvni tlak. Ocenjuje se, da kajenje podvoji (poveča za 100 odstotkov) tveganje za možgansko kap in koronarno srčno bolezen.
3. Zdrava prehrana
Kardioprotektivna prehrana pomeni manj nasičenih in transmaščobnih kislin (meso, mlečni izdelki, predelana hrana), več nezasičenih maščobnih kislin (ribe, semena, oljčno olje, avokado) ter več sadja, zelenjave in polnozrnatih žit.
Priporočeno je manj kot 3 grame soli na dan in največ 14 enot alkohola na teden. Če spremembe življenjskega sloga ne zadostujejo, lahko zdravnik predpiše zdravila za uravnavanje maščob v krvi.
4. Zdrava telesna teža
Debelost zvišuje krvni tlak ter povečuje tveganje za aterosklerozo in sladkorno bolezen, pojavlja pa se že pri predšolskih otrocih. Po ocenah je danes na svetu predebelih 17,6 milijona otrok.
5. Uravnavanje krvnega tlaka
Povišan krvni tlak ima danes najmanj 970 milijonov ljudi, kar ga uvršča med glavne vzroke prezgodnje umrljivosti. Za hipertenzijo veljajo vrednosti nad 140/90 mmHg, ki jih je treba zdraviti ne glede na starost. Manjši vnos soli in vzdrževanje zdrave telesne teže sta ključna ukrepa, ki ju lahko izvedete sami.
In sladkor v krvi?
Normalna vrednost glukoze na tešče je pod 5,6 mmol/L; o sladkorni bolezni govorimo, če je vrednost ob dveh meritvah višja od 7 mmol/L. Pri sladkorni bolezni tipa 2 lahko telesna aktivnost in prehrana pomembno vplivata na potek bolezni, v resnejših primerih pa je potrebno zdravljenje z zdravili ali inzulinom.
Kot poudarja dr. Mandić, je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje in lahko z zdravimi življenjskimi navadami pomembno vpliva na potek in razvoj bolezni srca in ožilja.
