6 tipov narcisov, ki jih ni vedno lahko prepoznati
Narcistične lastnosti se lahko skrivajo za šarmom, ranljivostjo ali dobroto. Preverite, kako različni vzorci vplivajo na odnose in postavljanje meja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na narcisa, si navadno predstavljamo samozavestnega človeka, ki govori predvsem o sebi, uživa v pozornosti in pričakuje, da bo deležen posebne obravnave. Takšno osebo je razmeroma lahko opaziti, saj se hitro izda s svojim vzvišenim vedenjem. A narcisi niso le tako očitni. Precej težje prepoznamo nekoga, ki deluje ranljivo, požrtvovalno, moralno neoporečno ali popolnoma nezainteresirano, a tudi za temi podobami se lahko skrivajo močna potreba po občudovanju, občutek večvrednosti in prepričanje, da morajo drugi njegove potrebe postaviti pred svoje.
Prav zato so lahko odnosi z izrazito narcističnimi ljudmi tako begajoči. Nekdo nas nadzoruje z jezo in ustrahovanjem, drugi z užaljenostjo, tretji s tišino, četrti pa z nenehnim poudarjanjem, koliko dobrega je storil za nas. Če poznamo samo najbolj očitno, grandiozno obliko narcizma, bomo številne druge vzorce dolgo razlagali kot občutljivost, nesebičnost, načelnost ali čustveno zadržanost.
PREBERITE TUDI:
Klinična psihologinja dr. Ramani Durvasula, ki se že vrsto let ukvarja z narcizmom in posledicami narcističnih odnosov, pri svojem delu opisuje šest pogostih pojavnih oblik narcizma: grandiozno, ranljivo, maligno, komunalno, moralno vzvišeno in zanemarjajočo. To sicer niso povsem uradne diagnoze, njenih opredelitev pa tudi ne moremo povsem šablonsko umestiti v šest ločenih osebnostnih predalov. Neka oseba lahko kaže več opisanih značilnosti, svoje vedenje pa lahko tudi spreminja glede na okolje, položaj in ljudi s katerimi je v odnosu. Vseeno pa je vseh šest tipov dobro poznati zato, da znamo prepoznati, kaj se skriva za dejanji nekega človeka, ki nam je blizu, in se na to tudi primerno odzivati.
Vsaka samozavest ni narcizem
Besedo narcis danes uporabljamo zelo hitro. Z njo označujemo sebičnega partnerja, zahtevnega nadrejenega, vase zagledanega znanca ali človeka, ki na družbenih omrežjih objavlja veliko svojih fotografij. Vseeno pa posamezno neprijetno vedenje še ne pove veliko o človekovi osebnosti. Vsi smo kdaj osredotočeni nase, občutljivi za kritiko, zavistni ali željni potrditve.
Pri izrazitejšem narcističnem vzorcu se enake značilnosti vztrajno ponavljajo v različnih odnosih. Taka oseba potrebuje občutek, da je nekaj posebnega, težko upošteva doživljanje drugih, kritiko razume kot napad in pričakuje, da se bo okolica prilagajala njenim potrebam. Ko njene želje niso izpolnjene, lahko odgovori z jezo, užaljenostjo, razvrednotenjem, kaznovanjem z molkom ali umikom naklonjenosti.
Narcistična osebnostna motnja je klinična diagnoza, ki jo lahko postavi samo ustrezno usposobljen strokovnjak, v vsakdanjem življenju pa lahko prepoznamo značilne vedenjske vzorce in ob tem presodimo, kako vplivajo na nas. Za postavljanje meje ne potrebujemo diagnoze drugega človeka, dovolj je, da se ob njem pogosto počutimo razvrednotene, prestrašene, krive ali odgovorne za njegovo razpoloženje.
#1 Grandiozni narcis
To je najbolj prepoznavna oblika narcizma. Grandiozni narcis deluje samozavestno, družabno in prepričljivo. Rad prevzame glavno besedo, poudarja svoje dosežke, poznanstva, sposobnosti ali položaj ter pričakuje, da bodo drugi prepoznali njegovo izjemnost. V družbi je lahko očarljiv in zabaven, zlasti kadar ima občinstvo, ki ga občuduje.
Njegova samozavest je pogosto povezana z močnim občutkom upravičenosti. Prepričan je, da zanj veljajo drugačna pravila, da si zasluži najboljše in da mu morajo drugi omogočiti, kar želi. Pogovor hitro preusmeri nase, dosežke drugih zmanjša ali jih uporabi kot izhodišče za pripoved o lastnih uspehih.
Prava narava odnosa se običajno pokaže ob nestrinjanju. Kritiko ali postavljeno mejo lahko doživi kot žalitev, zato se odzove s posmehom, razvrednotenjem, besom ali željo po maščevanju. V odnosu z njim se človek sčasoma nauči, da je varneje občudovati, pritrjevati in molčati o tistem, kar ga moti.
#2 Ranljivi narcis
Ranljivi oziroma prikriti narcis je precej manj podoben običajni predstavi o narcističnem človeku. Lahko je zadržan, negotov, tesnoben in izredno občutljiv. Pogosto govori o razočaranjih, krivicah ter ljudeh, ki ga niso dovolj cenili. Namesto glasnega razkazovanja lastne veličine goji prepričanje, da ima posebne sposobnosti ali globino, ki je okolica ne zna prepoznati.
Pohvalo in potrditev išče posredno. Umika se, je užaljen, se smili sam sebi ali namiguje, da ga nihče ne razume. Ob uspehu drugega se lahko počuti spregledanega, ob dobronamerni pripombi pa osramočenega in napadenega. Ker deluje ranljivo, ljudje okoli njega pogosto pazijo na vsako besedo in prevzemajo odgovornost za njegovo počutje.
V partnerskih in družinskih odnosih se ta vzorec lahko kaže skozi vzbujanje krivde. Stavki, kot so »po vsem, kar sem naredil zate«, »vedno sem vsem zadnji« ali »saj je jasno, da ti ni mar zame«, njegovega sogovornika potisnejo v nenehno dokazovanje ljubezni. Ranljivost je sicer lahko pristna, vendar je odnos vedno bolj enostranski: eden potrebuje veliko razumevanja, za občutke drugega pa ostane malo prostora.
#3 Maligni narcis
Izraz maligni narcizem opisuje posebej nevarno kombinacijo grandioznosti, pomanjkanja empatije, agresivnosti, maščevalnosti in antisocialnih potez. To ni samostojna uradna diagnoza, vendar se izraz uporablja za ljudi, pri katerih narcistične lastnosti spremljajo izrazita krutost, manipulativnost in potreba po popolnem nadzoru.
Takšen človek ne želi zgolj občudovanja. Pomembno mu je, da ima nad drugimi moč. Laže, izkrivlja dogodke, ponižuje, ustrahuje in ljudi obrača drugega proti drugemu. Občutljiv je za vsak znak neposlušnosti, zavrnitve ali izgube vpliva. Če meni, da ga je nekdo osramotil ali ogrozil, lahko začne načrtno škodovati njegovemu ugledu, odnosom ali občutku lastne vrednosti.
V bližnjem odnosu se obdobja očarljivosti in intenzivne naklonjenosti lahko izmenjujejo z razvrednotenjem, grožnjami in kaznovanjem. Človek ob njem postopoma izgublja zaupanje v lastno presojo ter začne prilagajati svoje življenje njegovim odzivom. Pri grožnjah, zastraševanju, nadzorovanju ali fizičnem nasilju razumevanje osebnostnega vzorca ni več glavna naloga. Prednost imajo varnost, zaupna podpora in strokovna pomoč.
#4 Komunalni narcis
Komunalni narcis želi veljati za najbolj prijaznega, sočutnega, požrtvovalnega ali velikodušnega človeka v svojem okolju. Svojo posebnost gradi na dobrih delih, skrbi za druge in podobi moralno zgledne osebe. Pogosto poudarja, komu je pomagal, koliko se razdaja in kako malo dobi v zameno.
Njegova dejanja so lahko resnično koristna. Razlika se pokaže v potrebi po priznanju in v odzivu, kadar občudovanja ni. Človek, ki svojo pomoč doživlja kot dokaz lastne izjemnosti, težko sprejme, da se mu nekdo ne želi oddolžiti, da njegovega nasveta ne upošteva ali da postavi mejo. Dobrota postane dolg, velikodušnost pa sredstvo vplivanja.
Takšni ljudje imajo lahko v javnosti odličen ugled. Veljajo za predane sodelavce, skrbne starše ali stebre skupnosti, njihovi najbližji pa poznajo drugo plat: očitke, čustveno izsiljevanje in nenehno naštevanje zaslug. Prav javna podoba dobrega človeka bližnjim oteži, da bi spregovorili o svojih izkušnjah, saj jim okolica pogosto ne verjame.
#5 Moralno vzvišeni narcis
Moralno vzvišeni oziroma samopravični narcis gradi občutek večvrednosti na svojih prepričanjih, načelih ali načinu življenja. Prepričan je, da svet razume bolje od drugih in da ima pravico presojati njihove odločitve. Njegovo področje je lahko vera, politika, vzgoja, prehrana, zdravje, duhovnost, delo ali katerakoli tema, ob kateri se lahko postavi v vlogo tistega, ki ve več.
V razpravi ga ne zanima izmenjava pogledov. Svoje mnenje predstavlja kot merilo inteligence, značaja ali moralnosti. Ljudje, ki se z njim ne strinjajo, so po njegovem nevedni, sebični, pokvarjeni ali premalo razviti. Pri tem se lahko izraža zelo mirno in uglajeno, vendar sogovorniku ne priznava enakovrednega položaja.
Od komunalnega narcisa se razlikuje po načinu, kako išče občutek posebnosti. Komunalni želi biti prepoznan kot najbolj dober in nesebičen, moralno vzvišeni pa kot tisti, ki ima najbolj prav. Odnos z njim človeka pogosto potisne v nenehno zagovarjanje lastnih odločitev. Sčasoma začne dvomiti vase ali se določenim temam izogiba, ker ve, da bo vsak pogovor postal predavanje ali sodba.
#6 Zanemarjajoči narcis
Zanemarjajoči narcis ne išče vedno pozornosti z nastopanjem, konflikti ali dramatičnimi odzivi. Njegova moč se kaže v čustveni odsotnosti. Ne zanima ga, kaj drugi potrebujejo, kako se počutijo ali kaj se jim dogaja, razen kadar to neposredno vpliva nanj. Prošnje po pogovoru presliši, stisko zmanjša, čustva drugega pa obravnava kot nadležno zahtevo.
V partnerstvu je lahko telesno prisoten, vendar čustveno nedosegljiv. Ne postavlja vprašanj, ne ponuja opore in se ne odzove niti takrat, ko drugi jasno pove, da trpi. Naklonjenost, pozornost ali pogovor lahko umakne tudi kot kazen. Človek ob njem zato vedno bolj prizadevno išče pravi način, s katerim bi vendarle vzbudil njegovo zanimanje.
Zanemarjanje je težko poimenovati, ker ga ne spremlja vedno očitno žaljivo dejanje. Boli predvsem tisto, česar ni: odziva, zanimanja, nežnosti, zaščite in občutka, da smo za drugega pomembni. Dolgotrajna čustvena praznina lahko močno načne samopodobo, čeprav jo okolica težje opazi kot prepire ali odkrito poniževanje.
Zakaj je pomembno vedeti, s kom imamo opravka
Različni narcistični vzorci v ljudeh sprožajo različne odzive. Grandioznemu narcisu popuščamo, da se izognemo njegovemu besu. Ranljivega tolažimo in pazimo, da ga ne prizadenemo. Komunalnemu se čutimo dolžne, moralno vzvišenemu se nenehno pojasnjujemo, pri zanemarjajočem pa se še bolj trudimo pridobiti drobec pozornosti. Malignemu se lahko podredimo zaradi strahu pred posledicami.
Prepoznavanje vzorca nam pomaga razumeti, zakaj običajni poskusi reševanja odnosa ne delujejo. Dodatno pojasnjevanje ne pomaga človeku, ki vsako razlago uporabi za novo razpravo. Še več pozornosti ne nasiti nekoga, ki potrebuje nenehno potrjevanje. Dokazovanje lastne dobrote ne konča očitkov človeka, ki krivdo uporablja kot sredstvo nadzora.
Najzanesljivejše merilo zato ni vprašanje, kateremu tipu nekdo pripada, ampak kaj se vztrajno dogaja v odnosu. Ali lahko izrazimo nestrinjanje brez kaznovanja? Ali so naše potrebe kdaj pomembne? Ali druga oseba prevzame odgovornost za svoje ravnanje? Ali po konfliktu pride do resničnega pogovora in spremembe ali pa se vedno znova znajdemo v istem krogu?
Meje postavljamo vedenju, ne diagnozi
Človeku ni treba reči, da je narcis, da bi se zaščitili pred njegovim ravnanjem. Takšna oznaka bo pogovor najverjetneje le zaostrila in preusmerila pozornost z konkretnega vedenja na spor o njegovem značaju. Jasnejša meja je kratka in se nanaša na ravnanje: »Če me boš žalil, bom pogovor končal.« »O tej odločitvi se ne bom več zagovarjala.« »Pomagala bom, kadar bom lahko, vendar ne bom sprejela očitkov.«
Pomemben del meje je dejanje, ki sledi. Če po vsakem pritisku popustimo, druga oseba dobi potrditev, da njen način deluje. Doslednost je lahko neprijetna, zlasti kadar smo vajeni mir ohranjati s prilagajanjem, vendar nam postopoma vrača občutek vpliva nad lastnim življenjem.
Poznavanje različnih oblik narcizma nam ne omogoča, da bi zanesljivo diagnosticirali ljudi okoli sebe, omogoči pa nam, da prej opazimo odnos, v katerem za enega človeka veljajo ena pravila, za drugega pa druga. Ko enkrat prepoznamo vzorec, se lahko nehamo spraševati, kako naj se še bolj potrudimo, in začnemo razmišljati, kaj potrebujemo, da bi v odnosu ohranili dostojanstvo, varnost in stik s seboj.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
