Ta rastlina raste tudi pri nas in lahko pomaga pri prebavi
Navadni repinec raste tudi pri nas, njegova korenina pa vsebuje inulin. Preverite, kaj vemo o vplivu na prebavo in presnovo ter kje dokazov še ni dovolj.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Navadni repinec je ena tistih rastlin, mimo katerih pogosto hodimo, ne da bi jim namenili posebno pozornost. Prepoznamo ga predvsem po značilnih bodičastih koških, ki se radi oprimejo oblačil in živalske dlake. Toda navadni repinec (Arctium lappa) ima dolgo zgodovino uporabe v prehrani in tradicionalnem zeliščarstvu, posebno zanimiva pa je njegova korenina.
V njej najdemo med drugim inulin, vrsto prehranske vlaknine s prebiotičnimi lastnostmi, ter različne rastlinske spojine. Prav zaradi sestave repinec raziskovalce zanima tudi z vidika prebave in presnove. Vendar je pri njegovih domnevnih zdravilnih učinkih potrebna previdnost: veliko raziskav je bilo opravljenih v laboratoriju ali na živalih, kakovostnih kliničnih raziskav pri ljudeh pa je precej manj.
Kaj je navadni repinec?
Navadni repinec spada v družino nebinovk in raste tudi v Sloveniji. Najdemo ga ob poteh, na robovih travnikov, ob živih mejah in na drugih ruderalnih rastiščih. Gre za dvoletno rastlino z velikimi listi in značilnimi cvetnimi koški s kaveljčki. Prav slednji so poskrbeli za zanimivo zgodovinsko povezavo: opazovanje načina, kako se plodovi repinca oprimejo oblačil in dlake, je švicarskega inženirja Georgea de Mestrala navdihnilo pri razvoju zapenjanja na ježka oziroma Velcro.
Za prehrano in tradicionalno uporabo je zanimiva predvsem korenina repinca. Na Japonskem je poznana kot gobo in se uporablja tudi kot običajna zelenjava.
Korenina je bogata z inulinom
Ena prehransko zanimivejših sestavin korenine repinca je inulin. Gre za vrsto topne prehranske vlaknine oziroma fruktana, ki se v tankem črevesu ne prebavi kot običajni ogljikovi hidrati.
Ko prispe v debelo črevo, ga lahko fermentirajo črevesne bakterije. Zaradi tega inulin uvrščamo med snovi s prebiotičnimi lastnostmi. Prebiotiki so snovi, ki jih mikroorganizmi v našem telesu selektivno uporabljajo in lahko tako ugodno vplivajo na zdravje.
To pa ne pomeni, da moramo zaradi inulina začeti uživati prehranska dopolnila z repincem. Inulin dobimo tudi iz številnih običajnih živil, med drugim iz čebule, česna, pora in cikorije.
Kaj lahko pomeni za prebavo?
Prav vsebnost inulina je najbolj razumljiva povezava med korenino repinca in prebavo. Prehranske vlaknine so pomembne za normalno delovanje prebavil, fermentacija nekaterih vlaknin pa vpliva tudi na sestavo in aktivnost črevesne mikrobiote. Raziskave inulina in sorodnih fruktanov kažejo, da lahko njihovo uživanje vpliva na črevesne bakterije in pri nekaterih ljudeh tudi na pogostost odvajanja.
Vendar več ni vedno bolje. Večje količine inulina lahko predvsem pri občutljivih ljudeh povzročijo napenjanje, vetrove in nelagodje v trebuhu.
Kaj pa vpliv na presnovo in krvni sladkor?
Repincu se pogosto pripisujejo tudi učinki na krvni sladkor in presnovo. Tu postanejo dokazi precej manj prepričljivi. Nekatere laboratorijske raziskave in raziskave na živalih so pokazale zanimive učinke izvlečkov repinca in njegovih posameznih spojin na presnovne procese. Toda rezultatov takšnih raziskav ne moremo neposredno prenesti na ljudi ali iz njih sklepati, da uživanje repinca zdravi sladkorno bolezen oziroma znižuje krvni sladkor.
Drugače je z inulinom kot dobro raziskano prehransko vlaknino. Metaanalize kliničnih raziskav kažejo, da lahko inulin in sorodni fruktani pri nekaterih skupinah ljudi ugodno vplivajo na določene kazalnike presnove glukoze. Toda to so raziskave inulina oziroma inulinskih fruktanov, ne dokaz, da ima enak učinek uživanje repinca.
Zato repinca ni primerno predstavljati kot naravno sredstvo za zniževanje krvnega sladkorja in z njim ne smemo nadomeščati predpisanega zdravljenja.
Ali repinec res »čisti jetra«?
To je ena najpogostejših trditev, povezanih z repincem, vendar je tudi ena tistih, pri katerih moramo biti najbolj previdni. V tradicionalnem zeliščarstvu se repinec uporablja na različne načine, sodobne raziskave pa preučujejo antioksidativne in protivnetne lastnosti njegovih rastlinskih spojin. Obstajajo tudi predklinične raziskave morebitnih učinkov na jetra.
Vendar trenutno nimamo dovolj kakovostnih dokazov pri ljudeh, da bi lahko trdili, da repinec »razstruplja« jetra ali izboljšuje njihovo delovanje. Tudi izraz razstrupljanje je pogosto zavajajoč. Za odstranjevanje in presnovo številnih snovi v telesu že skrbijo jetra, ledvice, prebavila in drugi organi.
Repinec se tradicionalno uporablja tudi za kožo
Repinec ima dolgo zgodovino uporabe pri različnih kožnih težavah, zaradi česar ga najdemo tudi v nekaterih kozmetičnih izdelkih in zeliščnih pripravkih. Raziskovalce zanimajo predvsem njegove fenolne spojine ter možne antioksidativne in protivnetne lastnosti. Toda tudi tukaj velik del dokazov prihaja iz laboratorijskih raziskav, zato repinca ne moremo obravnavati kot dokazano zdravljenje ekcemov, aken ali drugih kožnih bolezni.
Pri trdovratnih ali izrazitih kožnih spremembah je zato primernejša dermatološka obravnava kot samozdravljenje z zeliščnimi pripravki.
Je uživanje repinca varno?
Korenina repinca se v nekaterih kulturah uživa kot živilo, vendar prehransko dopolnilo oziroma koncentriran zeliščni pripravek ni nujno primerljiv z običajno količino rastline v prehrani.
Pri nabiranju v naravi je potrebna še posebna previdnost. Repinca ne nabiramo, če rastline ne znamo zanesljivo prepoznati, saj lahko napačna identifikacija divjih rastlin povzroči zastrupitev.
Previdnost je smiselna tudi pri nosečnosti in dojenju ter pri ljudeh, ki jemljejo zdravila ali imajo kronične bolezni. Če želite repinec uporabljati kot zeliščni pripravek oziroma prehransko dopolnilo, je priporočljiv predhoden posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
