Shutterstock

»Ljudem, ki se soočajo z debelostjo, ves čas govorimo: to je bolezen, ki jo znamo obvladati. To ni sramota. Tako kot ni sramota, če te doleti infarkt – pač imaš smolo, da se je to zgodilo. Da se zaradi tega sramuješ in ne poiščeš pomoči, je najslabše, kar lahko narediš.« Tako je na dogodku pod naslovom Občuti breme debelosti, poudaril predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Matija Cevc.

Razlog, da o tem ne govorimo je sram

Podatki iz raziskave, ki jo je izvedlo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije med svojimi člani, so zgovorni. Skoraj 90 odstotkov vprašanih debelost prepoznava kot kronično bolezen – a hkrati jih 77 odstotkov verjame, da je ključ do rešitve izključno v disciplini posameznika. Skoraj 60 odstotkov vprašanih pa se o svoji telesni teži ni nikoli pogovorilo z zdravnikom. 

»To je bila relativno ozaveščena, selekcionirana populacija – člani našega društva. Pa kljub temu so podatki taki,« je dodal Cevc. »Ko smo anketiranje prenesli na splet, smo dobili plaz odgovorov. Osebno so bili pa malo bolj na tesnem. To kaže, da je stigma vseprisotna.« 

Ob tem je izpostavil še en zaskrbljujoč podatek: 72 odstotkov vprašanih bi se počutilo motivirane, 32 odstotkov pa celo olajšane, če bi se o debelosti pogovorili z zdravnikom. »Vzrok, da tega ne storijo, je v veliki meri prav sram.«

Svet24

"Nisi len. Tvoji možgani so razglašeni orkester"

Biološko ozadje bolezni je v videoposnetku predstavila dr. Mojca Jensterle Sever, z Oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

»V razvoj debelosti vodi preplet kompleksnih okoljskih, genetskih in osebnih dejavnikov, ki vodijo v kronično pozitivno energijsko bilanco. Gre za majhne kumulativne energijske odklone – na primer, če v enem letu zaužijemo samo osem dobro obloženih pic preveč, to že vodi v presežek enega kilograma. V desetih letih to pomeni presežek desetih kilogramov. V debelilnem okolju, sedentarnem življenjskem slogu, stresu in odsotnosti spanja se to zelo lahko začne dogajati – predvsem genetsko ranljivim posameznikom.«

Profesorica je še pojasnila, da geni, ki predstavljajo tveganje za debelost, v glavnem regulirajo možganske centre za uravnavanje apetita in energije. »Ključen patofiziološki proces pri debelosti je moteno uravnavanje energije in apetita. Pri bolnikih z debelostjo je ta orkester razglašen.«

Opisala je tri sisteme, ki uravnavajo naše prehranjevalno vedenje: hipotalamus kot "vratar", ki sprejema signale o energiji iz celega telesa, nagrajevalni sistem, ki je pri ljudeh z debelostjo povezan z odvisnostjo od hrane, ter prefrontalni korteks – »zaspani šef, ki je večinoma na avtopilotu in ga v veliki meri preglasujeta prva dva sistema. Zavestna odločitev o tem, ali bo hrana vstopila v naše telo, je v resnici najšibkejši člen uravnavanja apetita.«

Svetovni dan sladkorne bolezni

Ta bolezen se razvija tiho – v teh krajih lahko preverite, ali ste ogroženi

Cilj ne more biti popolnost, temveč trajnost

Specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine in soustanoviteljica medicinskega centra SportMed+Rehab, dr. Neža Majdič, je osvetlila ovire, s katerimi se srečujejo pacienti pri gibanju.

»Ko enkrat debelost razumemo kot kompleksno kronično bolezen z biološkim ozadjem, je vsem hitro jasno, da gibanje enostavno ni več vprašanje izključno šibke volje. Osebe z debelostjo pogosto niso lene ali nemotivirane. To so osebe, ki so skozi življenje poskušale mnogo različnih načinov prehranjevanja, programov hujšanja in telesnih aktivnosti – a so slej ko prej naletele na oviro, ki jih je pahnila v jojo efekt.«

»Strah pred ponovnim neuspehom, strah pred gibanjem, sram. Te osebe gredo težko v fitnes center, ker jim je nerodno, da se bodo telesno izpostavile.«

Rešitev vidi v multidisciplinarnem pristopu in majhnih, dosegljivih ciljih. »Cilj ne more biti popolnost. Cilj mora biti trajnost – strategija, tako prehranska kot gibalna, ki bo dolgoročno omogočala počasen napredek in osebi dajala občutek uspeha. Ključno vprašanje ni, katera vadba bo skurila največ kalorij. Ključno vprašanje je: kaj mi bo ta vadba funkcionalno dala? Zakaj bom bolj zmogljiv, bolj gibljiv, bolj sposoben za vsakdanje življenje?«

Nezdrave izbire enostavnejše

Slovenci zaradi debelosti izgubimo kar toliko let življenja

· Prehrana

7 razlogov za jojo učinek

Shutterstock

Zdravila in strah pred stranskimi učinki

Cevc je izpostavil paradoks, ki se kaže v podatkih raziskave. Kljub temu da so danes na voljo zdravila, ki zelo učinkovito pomagajo pri obvladovanju telesne teže, bi jih brez prigovarjanja vzelo le 20 odstotkov vprašanih – in sicer tistih iz ozaveščene populacije. 22 odstotkov pa pod nobenim pogojem. Razlogi?

»Strah pred stranskimi učinki, skrbi glede varnosti, nepoznavanje. 82 odstotkov jih je imelo zadržke prav zaradi tega. Hkrati pa je 54 odstotkov kupovalo prehranske dodatke – za katere v večini primerov ni nobenih dokazov o učinkovitosti.«

Ob tem je pozval k sistemski spremembi: »Tisti, ki imajo klinično debelost, bi morali priti do učinkovitih zdravil na zeleni recept in ne le samoplačniško, kot je danes. Če bomo obvladali debelost, bomo obvladali marsikatero kronično bolezen in drastično zmanjšali stroške zdravstvenega sistema.«

Jojo učinek

Posledice nihanja telesne teže imajo velik vpliv na vaše zdravje

Nevšečnosti

Kombinacija nekaterih prehranskih dopolnil lahko vodi v nevarnost

Debelost zahteva medicinski odgovor, ne obsojanje

Jurij Stariha, generalni direktor Novo Nordisk Slovenija – podjetja, ki se že več kot 30 let ukvarja z raziskavami biologije debelosti, je poudaril, da le inovativne terapije ne morejo rešiti problema.

»V svetu je že skoraj milijarda ljudi, ki trpi za debelostjo. V Sloveniji govorimo o približno 350.000 odraslih. Debelost poveča tveganje za nastanek resnih zapletov – govorimo o več kot 200 možnih zapletih, med njimi sladkorna bolezen in srčno-žilne bolezni. A družba jo še vedno dostikrat označuje kot pomanjkanje volje. Prav ta stigma potiska osebe z debelostjo na obrobje in jih, zaradi občutka krivde, odvrača od iskanja pomoči.«

»Za rešitev tega problema potrebujemo stroko, odločevalce in društva bolnikov skupaj. Le tako lahko osebi z debelostjo zagotovimo celostno obravnavo in podporo, ki si jo zasluži. Debelost zahteva medicinski odgovor in empatijo – ne obsojanje.«

V podjetju Novo Nordisk Slovenija so ob tej priložnosti vzpostavili tudi spletno stran resnicaodebelosti.si, kjer so na voljo informacije o bolezni, osebne zgodbe in strokovna pojasnila.

Kako v trenutnem zdravstvenem sistemu do pomoči?

Strokovnjaki so se na koncu dotaknili tudi praktičnega vprašanja – kako naj oseba z debelostjo sploh najde pot do ustrezne pomoči.

Dr. Majdič je pojasnila, da se pot začne na primarni ravni: »Osebni zdravnik je prvi stik. Z enostavnima orodjema – indeksom telesne mase in krojarškim metrom za merjenje obsega trebuha – že lahko prepozna tveganje. Odvisno od pridruženih bolezni se pacienta usmeri naprej.«

Primarij Cevc pa je opozoril na izziv: »Imamo akutno in ambulantno rehabilitacijo – kaj pa potem? Tretja stopnja je vseživljenjska. Tam bi morala nastopiti društva bolnikov in nuditi dolgoročno podporo. Ampak le okoli 20 odstotkov tistih, ki jim to svetujemo, se v take programe dejansko vključi.«