Ko aorta popusti, štejejo minute
Ko aorta popusti, so posledice lahko usodne, pogosto brez predhodnih opozoril. Spodaj preverite, kako nastane anevrizma in kdo je najbolj ogrožen.
Aorta je največja arterija v telesu. Začne se v spodnjem levem prekatu (ventriklu) vašega srca. Od tam se za kratek čas dvigne proti glavi, nato pa se ukrivi navzdol. Dolga je več kot 30 cm in ima na najširšem delu približno 2,5 cm premera.
Poteka skozi prsno in trebušno votlino ter se konča v medenici. Iz različnih delov aorte se odcepijo pari manjših krvnih žil. Te veje omogočajo, da aorta oskrbuje mišice, živce in organe po vsem telesu.
Z vsakim srčnim utripom po njej steče kri, ki oskrbuje možgane, pljuča, trebušne organe in okončine. Je dobesedno glavna prometnica našega telesa. A ko njena stena oslabi, se lahko začne neopazno širiti.
Nastane anevrizma – izboklina, ki dolgo ne boli, ne opozarja, ne kliče na pomoč. Po podatkih Cleveland Clinic anevrizma aorte pogosto ostane neodkrita, dokler ne postane velika ali ne poči. Ruptura pa je ena najresnejših žilnih urgenc, saj lahko povzroči hitro in obsežno notranjo krvavitev.
Anevrizma aorte
Anevrizma pomeni nenormalno razširitev žile zaradi oslabljene žilne stene. Aorta je sicer zgrajena iz več plasti elastičnih in mišičnih vlaken, ki prenesejo močan pritisk krvi. Sčasoma pa se lahko zaradi staranja, visokega krvnega tlaka ali ateroskleroze ta elastičnost zmanjša.
»Ko žilna stena popusti, jo krvni pritisk začne širiti kot balon,« pojasnjujejo strokovnjaki Cleveland Clinic. Najpogosteje se anevrizma razvije:
- v trebušnem delu aorte (abdominalna anevrizma),
- v prsnem delu aorte (torakalna anevrizma).
Trebušna oblika je pogostejša, zlasti pri moških nad 65 let, ki so kadili, navaja Mayo Clinic.
Zakaj je tako nevarna, če pa pogosto ne povzroča težav?
Veliko anevrizem je dolgo povsem brez simptomov. Odkrijejo jih naključno – na ultrazvoku ali CT-preiskavi zaradi drugega razloga. Ko pa začnejo rasti, se tveganje povečuje. Večja kot je razširitev, večja je verjetnost, da bo stena popustila.
Pri trebušni anevrizmi se lahko pojavi topa bolečina v križu ali trebuhu, nekateri bolniki opisujejo utripajoč občutek v trebuhu. Pri torakalni obliki pa se lahko pojavi bolečina v prsih ali med lopaticami, včasih celo hripavost ali težko dihanje. A pravi preobrat nastopi ob rupturi.
Ko anevrizma poči
Ruptura anevrizme aorte povzroči nenadno, močno, trgajočo bolečino v prsih, trebuhu ali hrbtu. Lahko pride do padca krvnega tlaka, omotice, izgube zavesti. Gre za stanje, kjer štejejo minute.
Po podatkih Cleveland Clinic je preživetje ob rupturi močno odvisno od hitrosti ukrepanja. Nujna operacija lahko reši življenje, vendar je smrtnost še vedno visoka, če bolnik ne pride pravočasno do kirurške oskrbe.
Kajenje – največji dejavnik tveganja
Med vsemi dejavniki tveganja izstopa kajenje. Študije kažejo, da je tveganje za razvoj trebušne anevrizme pri kadilcih veliko višje kot pri nekadilcih. »Kajenje je najmočnejši dejavnik tveganja za abdominalno aortno anevrizmo,« poudarjajo priCleveland Clinic.
Pomembni so tudi: dolgotrajen visok krvni tlak, ateroskleroza, starost nad 60 let, genetske motnje vezivnega tkiva (npr. Marfanov sindrom).
Anevrizma ali disekcija – ni isto
Pogosto se zamenjuje z disekcijo aorte. Pri disekciji ne gre za izboklino, temveč za raztrganje notranje plasti žile, pri čemer kri prodre med plasti žilne stene. Simptom je običajno nenadna, parajoča bolečina. Obe stanji sta urgentni, a mehanizem je drugačen.
Kako se zdravi?
Zdravljenje je odvisno od velikosti anevrizme in hitrosti rasti. Manjše anevrizme zdravniki običajno spremljajo z rednimi slikovnimi preiskavami ter strogo nadzorujejo krvni tlak in druge dejavnike tveganja.
Ko anevrizma doseže določeno velikost (običajno okoli 5–5,5 cm pri trebušni obliki), se priporoča kirurško zdravljenje. To je lahko odprta operacija ali endovaskularni poseg z vstavitvijo žilne opornice. Načrtovana operacija ima bistveno boljši izid kot urgentna ob razpoku.
Se lahko zaščitimo?
Na starost ali genetiko ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na: opustitev kajenja, nadzor krvnega tlaka, urejanje holesterola, redne preventivne preglede. Evropske smernice priporočajo presejalni ultrazvok trebušne aorte pri moških nad 65 let, ki so kadili – prav zato, ker je bolezen pogosto tiha.
