Ta gorska rastlina je bila nekoč domača pomoč pri kašlju in prehladu
Rušje oziroma planinski bor poznamo predvsem z gorskih pobočij. Iz njegovih iglic in vejic pridobivajo eterično olje, ki se tradicionalno uporablja pri težavah z dihali.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na slovenskih gorskih pobočjih ga težko zgrešimo. Rušje (Pinus mugo), ki mu pravimo tudi ruševje oziroma planinski bor, je nizek, močno razrasel zimzeleni grm, prilagojen ostrim razmeram v gorah. V tradicionalnem zdravilstvu pa že dolgo ni zanimiv le kot del gorske pokrajine.
Iz njegovih iglic, mladih poganjkov in smole so pripravljali različne pripravke, najbolj poznana pa je uporaba eteričnega olja ruševja, predvsem pri težavah z dihali.
Najbolj poznana je uporaba pri prehladu
Tradicionalno se uporablja predvsem za lajšanje težav pri prehladu, zamašenem nosu in dihalnih težavah. Tudi Lekarna Ljubljana ima registrirano tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki vsebuje eterično olje iz iglic in vejic ruševja (Pinus mugo).
Z inhalacijo se uporablja za vnetje nosne sluznice in obnosnih votlin ter kroničnem bronhitisu. Pri tem je pomembno, da njegova uporaba temelji na dolgotrajnih izkušnjah tradicionalne rabe.
Omenja se tudi priprevek sirupov in čajev iz delov rastline ter uporabo pri suhem in produktivnem kašlju. Iglice rušja vsebujejo vitamin C, karotene in različne rastlinske spojine, med drugim flavonoide in fenolne kisline.
Uporabljali so ga tudi pri bolečih mišicah
Uporaba rušja se ni omejevala samo na dihala. Eterično olje se tradicionalno uporablja tudi zunanje. Denimo kot kopeli z izvlečkom in masažo z eteričnim oljem, razredčenim v osnovnem oziroma nosilnem olju, predvsem pri bolečinah v mišicah, revmatskih težavah in nevralgijah.
Ob nanosu lahko povzroči občutek toplote in poveča prekrvavitev kože. Borovo smolo so tradicionalno uporabljali tudi na manjših ranah in odrgninah. Pri takšnih navedbah pa je pomembna razlika: tradicionalna uporaba še ne pomeni, da je dokazano, da rušje zdravi revmo, artritis ali druge bolezni.
Znanstvenikov so zanimive tudi njegove spojine
Rušje vsebuje številne bioaktivne spojine. Med njimi so tudi terpeni, flavonoidi in fenolne kisline, zaradi katerih raziskovalci preučujejo njegove morebitne antioksidativne, protivnetne in protimikrobne lastnosti.
Izvirni članek omenja tudi predklinične raziskave nekaterih spojin, denimo alfa-pinena, pri katerih preučujejo celo morebitne protitumorske učinke. Toda pri tem je potrebna velika previdnost. Rezultatov laboratorijskih in predkliničnih raziskav ni mogoče enačiti z dokazanim učinkom pri ljudeh. Rušje oziroma njegovo eterično olje zato ni zdravljenje raka ali drugih resnih bolezni.
"Naravno" še ne pomeni brez omejitev
Pri zunanji uporabi ga je treba ustrezno razredčiti, staro oziroma oksidirano eterično olje pa lahko razdraži kožo. Posebna previdnost velja tudi pri inhalaciji. Lekarna Ljubljana denimo navaja, da njihovega zdravila z eteričnim oljem ruševja ne smejo uporabljati otroci, mlajši od šestih let, niti ljudje z oslovskim kašljem, bronhialno astmo ali drugimi boleznimi, pri katerih je značilna preobčutljivost dihal. Uporaba med nosečnostjo in dojenjem zaradi pomanjkanja podatkov ni priporočljiva.
Rušje ima torej dolgo tradicijo uporabe, posebno pri težavah z dihali. Toda najbolje ga je razumeti kot rastlino z zanimivo tradicionalno uporabo in spojinami, ki jih znanost še raziskuje, ne pa kot "zdravilo za vse".
