Profimedia

Ateroskleroza, ki jo imenujemo tudi poapnenje žil, je kronična bolezen, pri kateri pride do nalaganja maščobnih oblog na stene arterij. Te obloge so sestavljene iz holesterola, kalcija in drugih snovi iz krvi, kar postopoma zoži žile in ovira pretok krvi. Bolezen vrsto let poteka tiho in brez bolečin, dokler se ne pojavijo resni zapleti, kot so srčni infarkt, možganska kap ali periferna arterijska bolezen, torej slabša prekrvavitev ene ali obeh nog. 

Usodna obolenja

Srčno-žilne bolezni: Glavni vzrok smrti pri nas in v svetu

Krvni tlak

Vsak drugi odrasli Slovenec ima povečano tveganje za srčni infarkt

Koliko ljudi ubije ateroskleroza

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ateroskleroza glavna posredna krivka za več kot 17 milijonov smrti letno, ker so bolezni srca in ožilja prvi vzrok smrti na svetu. Sproži jih prav poapnenje žil.

Profimedia

Kje je največ ateroskleroze in zakaj

Največji delež teh bolezni beležijo v razvitih državah, kjer so prehranske in življenjske navade manj zdrave. V Sloveniji naj bi po ocenah strokovnjakov znake ateroskleroze imelo več kot 300.000 ljudi.

Premišljeno aktivni

Zakaj je hoja boljša od teka za vaše zdravje in srce

Dejavniki tveganja in kdo je najbolj ogrožen

Ateroskleroza ni prav izbirčna, a obstajajo dejavniki, ki znatno povečajo tveganje:

• Starost: večje tveganje je po 50. letu starosti
• Spol: moški zbolevajo pogosteje, a tudi pri ženskah po menopavzi tveganje hitro naraste 
• Visok krvni tlak
• Povišan LDL-holesterol oziroma tako imenovan slab holesterol
• Kajenje
• Sladkorna bolezen tipa 2
• Debelost, zlasti trebušna
• Stres in sedeč način življenja
• Družinska anamneza (genetska nagnjenost)

Več dejavnikov skupaj tveganje poveča eksponentno.

Profimedia

Simptomi ateroskleroze

Ker se ateroskleroza razvija počasi, so simptomi pogosto nejasni ali prisotni šele ob zapletu. Glede na posebej prizadeto območje se lahko pojavijo:

• Zasoplost, bolečina v prsih (angina pektoris)
• Mravljinčenje ali šibkost v udih
• Bolečine v mečih pri hoji (intermitentna klavdikacija)
• Motnje vida, vrtoglavica, zmedenost (ob možganski prizadetosti)
• Zelo pogosto je prvi simptom kar srčni infarkt ali možganska kap, zato je preventivno ukrepanje izjemno pomembno.

Profimedia

Zdravljenje in življenje z aterosklerozo

Ateroskleroze ni mogoče povsem ozdraviti, lahko pa jo uspešno upočasnimo in nadzorujemo. Zdravljenje vključuje zdravila, ki znižujejo holesterol, uravnavajo krvni tlak in sladkor ter zavirajo nastajanje strdkov. Ob napredovali bolezni je treba opraviti tudi kirurške posege od angioplastike do bypassa oziroma obvoda koronarne arterije.

Mnogi ljudje z diagnozo ateroskleroze ob ustreznem zdravljenju živijo dolgo in kakovostno življenje. Ključ je v spremembi življenjskega sloga.

Pexels

Najboljša preventiva je pravočasno ukrepanje

Evropsko kardiološko združenje opozarja, da lahko s pravočasnimi spremembami za kar 80 odstotkov zmanjšamo tveganje za bolezni srca in ožilja. Najmočnejše orožje proti aterosklerozi je preventiva, ki vključuje:

• Gibanje vsaj 30 minut dnevno (hoja, plavanje, kolesarjenje)
• Prenehanje kajenja
• Redno kontrolo krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi
• Obvladovanje stresa (tehnike sproščanja, dovolj spanja)
• Zmerno telesno težo
• Zdravo prehrano: več zelenjave, sadja, polnovrednih žit, ribe in manj nasičenih maščob

Pexels

Velika španska študija PREDIMED, ki je zajela 7.447 zdravih oseb z visokim tveganjem, je pokazala izjemno koristnost mediteranske diete z dodatkom ekstra deviškega oljčnega olja in oreščkov. Po tej študiji, objavljeni leta 2018 v reviji New England Journal of Medicine, takšna prehrana bistveno, za približno 30 odstotkov zmanjša napredovanje ateroskleroze in tveganje za infarkt, možgansko kap ali smrt.