Profimedia

Ste tudi vi med tistimi, ki vam besedica ne predstavlja večen izziv? Ko v glavi predelate tisoč scenarijev, kako boste naslednjič končno postavili mejo … potem pa, v tistem ključnem trenutku, samo tiho prikimate? Ali pa ste popolnoma izžeti, utrujeni “na smrt”, vaš razvajeni pubertetnik pa iz dnevne sobe zakliče: “A mi prineseš kozarec mleka?” In čeprav ste si že tisočkrat rekli, da ima noge in si gre lahko sam po svoje stvari, spet samo tiho prhnete, vstanete in prinesete mleko …

PREBERITE TUDI:

Gospodinjstvo

Preizkusite ta preprost tedenski plan čiščenja

· Lepota

Frizura, ki je novi hit leta 2025, je popolna za vsako žensko

Zakaj je tako prekleto težko reči ne? Zakaj izgovorimo ja, potem pa ure in ure grizemo sebe – in skrivoma gojimo tiho zamero do tistih, ki izkoriščajo našo ranljivo točko?

Naučili smo se, da je “ne” nevarno

Težava se redko začne v odraslosti in tudi ni krivo to, da smo preveč prijazni. Izziv je v tem, da nas je bilo nekoč strah, da bomo, če rečemo »ne«, izgubili ljubezen, sprejetost ali varnost. Naučili smo se, da smo varni, ko ustrezamo. Da nas imajo radi, ko ne kompliciramo. Da smo sprejeti, ko ne ugovarjamo.

Otrok se hitro nauči, da je strinjanje varno, nestrinjanje pa tvegano. Da je »ja« pot do pohvale, »ne« pa pot do zavrnitve ali jeze.

In potem odrastemo – ter še vedno igramo isto igro. Vzore ne izgine, samo preobleče se. V službi kimamo tudi takrat, ko vemo, da bomo spet delali do poznih večernih ur. V odnosih prevzemamo več, kot zmoremo. Ne upamo reči, da nečesa ne želimo, da nam ni prav ali da ne zmoremo. In vsakokrat, ko bi radi rekli »ne«, se v ozadju sproži isto vprašanje kot nekoč: Bo ta človek še tukaj, če se mu postavim po robu? Razum nam govori: Reci ne, naš živčni sistem pa kriči: Ne delaj tega, izgubil boš osebo, ki ti je pomembna!

Profimedia

Zakaj je prav, da rečemo ne – tudi ko nas je strah

Veliko ljudi se boji, da bodo, če bodo večkrat rekli »ne«, postali hladni, egoistični ali sebični. V resnici je ravno obratno: tam, kjer ni jasnih mej, odnosi dolgoročno razpadejo ali pa postanejo polni neizrečene zamere. Prav je, da rečemo »ne«, kadar:

• v telesu jasno čutimo, da smo že preobremenjeni,
• vnaprej vemo, da bomo ceno plačali z izčrpanostjo ali zdravjem,
• nas prošnja postavi v položaj, ki je v nasprotju z našimi vrednotami,
• se nekdo znova in znova zanaša na nas, sam pa ne prevzame odgovornosti,
• ali kadar vnaprej vemo, da bomo s pritrdilnim odgovorom prestopili svojo osebno mejo in izdali svoje dobro počutje.

Egoizem ni to, da rečemo ne. Egoistično je pričakovati, da bomo vedno rekli ja, ne glede na to, kakšno žrtvovanje to pomeni za nas.

In če se tudi drugi kdaj jezijo na vaše ne? V redu. Jeza ni vedno znak, da delamo nekaj narobe – pogosto je znak, da smo se prvič postavili zase.

Kako reči ne, ne da bi vas pojedla krivda

Če se ob tem ko rečete ne pojavi krivda, to še ne pomeni, da delate nekaj narobe. Krivda v rednici govori, da delate nekaj novega. Da rušite stare vzorce in presegate program: Ugodi drugim, pa boš varen. Tu je šest pristopov, ki pomagajo, da boste rekli ne mirno, spoštljivo – in brez notranjega razpada.

Profimedia

1. Jasno in mirno – brez opravičevanja

Kratek, topel, spoštljiv stavek je vedno dovolj.

»Hvala, ker si pomislila name, ampak tokrat ne morem.«

»Ne bom se mogla odzvati, potrebujem čas zase.«

Če se začnemo opravičevati ali iskati izgovore, se hitro ujamemo v razlago, zakaj bi vendarle lahko. Zato ostanite kratki in jasni.

2. Ločimo osebo od prošnje

Ko se bojite, da bo nekdo prizadet, lahko pomaga, da pokažete, da njegova vrednost ni ogrožena.

»Tebe zelo cenim, a tega žal ne morem prevzeti.«

»Rada te imam, a tole trenutno presega moje zmožnosti.«

S tem boste povedali: ne zavračam tebe – zavračam zahtevo.

3. Odločitev, ne omahovanje

»Ne vem … mogoče … lahko pa poskusim …« Je eden najhitrejših načinov, da te nekdo prepriča v ja.

Namesto tega:

»Ne bom. Že imam druge obveznosti.«

»Ne, to ne bo šlo.«

Tako je jasneje tebi – in tudi drugim.

4. Ne, ki ščiti naše prioritete

Ko rečemo ne, pravzaprav rečemo da nečemu drugemu: zdravju, miru, počitku, družini, svojemu cilju.

»Trenutno svoj čas namenjam drugim stvarem, zato tega ne bom prevzela.«

»To ni moja prioriteta v tem obdobju.«

To ni napad – je osebna resnica.

5. Ne zdaj, za primere, ko želimo ohraniti vrata odprta

Včasih nečesa res ne moremo ali ne želimo prevzeti v tem trenutku, vseeno pa želimo ohraniti odprt odnos za kasneje. Takrat pomaga »ne zdaj«, brez obljub, ki jih ne bomo mogli držati.

»Zdaj ne morem, poskusi prosim čez nekaj tednov.«

»V tem obdobju ne, kasneje pa z veseljem razmislim.«

Pomembno je, da to uporabimo le takrat, ko res čutimo, da možnost obstaja – ne kot vljudnostni izhod v sili iz neprijetne situacije.

Profimedia

6. Ne, kadar nekaj ni v skladu z našimi vrednotami

To je najtežji, a tudi najbolj iskren ne. Takrat ne gre samo za čas ali energijo, gre za našo integriteto. Tu je še posebej pomembno, da se ne izdamo zaradi strahu pred tem, kaj si bo kdo mislil.

»Tega ne želim narediti, ker ni v skladu z mojimi vrednotami.«

»Ob tem se ne počutim dobro, zato ne bom sodelovala.«

Morda bo druga oseba razočarana ali jezna. A občutek, da smo ostali zvesti sebi, je dolgoročno vrednejši od kratkotrajnega miru, ki ga kupimo s tem, da spet rečemo »ja«, ko v sebi kričimo »ne«.

Kaj pa krivda?

Ko rečemo ne in nas stisne v želodcu, je to le znak, da se učimo. Da prestopamo mejo starega “programa pridnosti”.

Pomaga, če si rečemo:

»Dovoljeno mi je poskrbeti zase.«

»Moja vrednost ni odvisna od tega, koliko ljudem ugodim.«

»Imam pravico reči ne, tudi če se drugi s tem ne strinja.«

Profimedia

Ko boste to ponavljali dovolj dolgo, se bo tudi vaše telo naučilo, da je “ne” varno. In ko je “ne” varno, postanejo odnosi zdravi, iskreni in manj obremenjeni z neizrečenimi zamerami.

Reči ne ni neotesanost. Je samospoštovanje. In ko enkrat to osvojiš, se zgodi nekaj osvobajajočega: svet nas ne bo imel nič manj rad – mi pa sebe precej bolj.