Bolezen, ki ogroža skoraj vsako drugo žensko
Veliko žensk se še vedno najbolj boji raka dojk. A obstaja bolezen, ki vsako leto vzame življenje bistveno več žensk.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri ženskah – v ZDA, Evropi in tudi v Sloveniji. Po svetu s srčno-žilnimi boleznimi živi približno 520 milijonov ljudi, te bolezni pa povzročijo več kot 40 odstotkov vseh smrti.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so bile bolezni srca in ožilja leta 2022 v Sloveniji vzrok smrti pri 39,1 odstotka vseh umrlih. Tudi po najnovejših podatkih so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, predstavljale pa so okoli 36 odstotka vseh smrti leta 2023.
Še bolj konkreten je pogled po spolu:
- pri ženskah so bile vzrok smrti v 43,8 odstotka primerov,
- pri moških pa v 34,3 odstotka.
Prav srčno-žilne bolezni so pri ženskah še vedno najpogostejši vzrok smrti, pogosto pa jih spremljajo napačne predstave in vsakdanje navade, ki tveganje še povečujejo.
»To se meni ne more zgoditi« – a se lahko
Veliko žensk se za svoje zdravje trudi: skrbijo za družino, hodijo v službo, pogosto postavljajo sebe na zadnje mesto. Srce pa pri tem tiho prenaša obremenitve – stres, pomanjkanje spanja, hormonske spremembe, neurejen krvni tlak ali sladkor.
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da bomo visok krvni tlak ali povišan holesterol občutile. Resnica je ravno obratna. Ti dejavniki pogosto nimajo nobenih očitnih simptomov, zato jim pravimo »tihi ubijalci«. Utrujenost ali občasna vrtoglavica še ne pomenita, da je nekaj narobe – in prav zato so redni pregledi ključni.
Gibanje – ja, a takšno, ki ga res živiš
Marsikatera ženska si kupi sobno kolo ali tekaško stezo z najboljšimi nameni. A če naprava po nekaj tednih postane obešalnik za oblačila, koristi ni. Ključ ni v popolni rutini, ampak v gibanju, ki je prijetno in vzdržno. Hitra hoja, ples, plavanje, rekreativni športi ali sprehodi s prijateljico – vse to ima dokazano pozitiven učinek na srce. Kar počnemo z veseljem, bomo počele dlje časa. In prav doslednost je tista, ki dela razliko.
»Saj ne kadim veliko«
Še ena pogosta past je misel, da občasno kajenje ali "vejpanje" nista resna težava. A nikotin – ne glede na obliko – dokazano povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Tudi elektronske cigarete niso nedolžna alternativa, še posebej, če se kombinirajo s klasičnimi. Uravnavanje telesne teže z nikotinom ni rešitev. Srce ima raje uravnoteženo prehrano, gibanje in čim manj strupov.
Srčni infarkt pri ženskah ni vedno »klasičen«
Pomembno je tudi prepoznavanje simptomov. Pri ženskah se srčni infarkt pogosto ne začne z ostro bolečino v prsih, kot smo vajeni iz filmov. Namesto tega se lahko pojavijo:
- nenavadna utrujenost,
- slabost ali bolečina v zgornjem delu trebuha,
- težko dihanje,
- nelagodje v hrbtu, vratu ali čeljusti,
- občutek tesnobe.
Ker znaki niso vedno očitni, jih ženske pogosto pripišejo stresu ali preutrujenosti – in pomoč pride prepozno.
Menopavza, nosečnost in srce
Zapleti v nosečnosti, kot so gestacijski diabetes, povišan krvni tlak ali preeklampsija, niso zaključena zgodba po porodu. Ostanejo del zdravstvene zgodovine in povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni kasneje v življenju.
Podobno velja za menopavzo. Hormonsko nadomestno zdravljenje danes ni več razumljeno kot zaščita srca, a to še ne pomeni, da ga je treba povsem izključiti. Odločitev mora biti individualna in sprejeta v pogovoru z zdravnikom.
Skrb za srce ni egoizem, ampak odgovornost
Zdravje srca ni nekaj, s čimer bi se morale ukvarjati šele »enkrat kasneje«. Prav majhne, a redne spremembe – redni pregledi, več gibanja, boljši spanec, manj stresa – imajo lahko ogromen vpliv na kakovost in dolžino življenja.
Srčne bolezni niso moška težava. So ženska realnost. In dobra novica je, da imamo danes znanje, orodja in podporo, da zanje poskrbimo pravočasno.
