Po zadnjih odkritjih je prav osupljivo, kako iznajdljivi, organizirani in inženirsko podkovani so bili ljudje že pred več kot 4500 leti.

Občudovane piramide 

Gradnja egipčanskih piramid že tisočletja vzbuja občudovanje. Vprašanje, kako je starim Egipčanom brez sodobnih strojev uspelo dvigniti milijone težkih kamnitih blokov, še danes spodbuja številne razprave.

Profimedia

Prav neverjetna gradbena spretnost je odprla prostor tudi precej bolj domišljijskim teorijam – od pomoči vesoljcev do obstoja tehnološko naprednih izgubljenih civilizacij. Toda zanje ni verodostojnih arheoloških dokazov.

Nova raziskava Velike oziroma Keopsove piramide v Gizi zdaj ponuja še eno mogoče in precej bolj stvarno pojasnilo starodavne gradbene uganke: sistem klančin, vgrajen v samo piramido.

Allen Ginsberg, Howl

Pesem, ki je šokirala Ameriko in za vedno spremenila svobodo govora

Oktobra na dražbi

Sto let skrita Monetova slika bi lahko podrla francoski rekord

Klančina kot del piramide

Vicente Luis Rosell Roig je v študiji, leta 2026 objavljeni v znanstveni reviji npj Heritage Science, predstavil model, po katerem bi graditelji lahko uporabljali klančino, ki je bila sestavni del nastajajoče zgradbe.

Preberite še

Kulinarika

Priljubljena sestavina vsake slovenske kuhinje je doživela pomemben mejnik

Po tej hipotezi bi posamezni deli zunanjega ovoja med gradnjo ostali odprti. Delavci bi tako lahko po klančini premikali velike kamnite bloke, medtem ko je piramida postopoma rasla. Nekateri bloki, uporabljeni pri gradnji, so tehtali več ton.

Profimedia

Po koncu posamezne gradbene faze bi klančino zasuli in zaprli, zato bi njeni vidni sledovi izginili. To bi lahko pojasnilo, zakaj danes na zunanji strani piramide ne vidimo jasnega sistema klančin, ki bi omogočal dvigovanje materiala na velike višine.

Pomembno pa je poudariti, da gre za predlagani gradbeni model in ne za dokončen arheološki dokaz, da je bila Velika piramida res zgrajena na tak način.

Ena največjih kraških ravnin na svetu

Slovenski raziskovalci uspešno razvozlali skrivnost avstralskega krasa

Brez železa, škripcev in sodobnih strojev

Starodavni graditelji niso imeli tehnologije, ki jo poznamo danes. Rosell Roig pojasnjuje, da v času egipčanskega Starega kraljestva niso uporabljali železnega orodja, koles za prevoz zelo težkih bremen ali zapletenih sistemov škripcev.

Na voljo so jim bila bakrena dleta, sani, vrvi, vzvodi, zemeljski nasipi in rečne ladje, s katerimi so lahko material prevažali po Nilu. Obstajajo tudi dokazi, da so s polivanjem peska zmanjšali trenje in tako olajšali vlečenje težkih bremen na saneh.

Avtor je izvedljivost zamisli preveril z računalniškim modelom. Pri tem je upošteval naklon klančine, širino prehodov, trenje in hitrost, s katero bi lahko delavci dostavljali ter nameščali bloke.

Veliko piramido sestavlja približno 2,3 milijona kamnitih blokov, zato je eno ključnih vprašanj, kako hitro bi moral biti vsak izmed njih pripeljan na gradbišče in postavljen na svoje mesto.

Arhitektura

Jarno Zaffelli, načrtovalec dirkališč in stez za formulo 1, tudi Madringa

Gradnja bi lahko trajala od 20 do 27 let

Rezultati simulacije kažejo, da bi bil predlagani sistem združljiv z ocenjenim časom gradnje, ki naj bi trajala približno od 20 do 27 let. Model torej nakazuje, da za nastanek tako veličastne zgradbe ni bila potrebna tehnologija, ki bi presegala znanje in pripomočke tedanjih Egipčanov.

To še ne pomeni, da je skrivnost gradnje piramid dokončno rešena. Arheologi že dolgo preučujejo različne sisteme zunanjih, notranjih in kombiniranih klančin. Nova študija prinaša še eno hipotezo, ki jo bo treba primerjati z dejanskimi arheološkimi sledmi.

Profimedia

Piramid najverjetneje niso gradili sužnji

Tudi druga odkritja zadnjih desetletij so spremenila razširjeno predstavo o gradnji piramid. Filmi in popularna kultura pogosto prikazujejo na tisoče sužnjev, prisiljenih v težaško delo, toda arheološke najdbe kažejo na organizirano delovno silo, v kateri so sodelovali usposobljeni delavci. V bližini piramid so odkrili ostanke naselij, povezanih z graditelji, pa tudi dokaze o njihovi prehrani, organizaciji dela in vsakdanjem življenju.

Velika piramida zato morda ni dokaz izgubljene tehnologije ali pomoči vesoljcev, temveč nečesa prav tako osupljivega – izjemne iznajdljivosti, organiziranosti in inženirskega znanja ljudi, ki so živeli pred več kot 4500 leti.