5 opozorilnih znakov zamašenih arterij, ki jih lahko opazite na nogah
Bolečine v nogah med hojo marsikdo pripiše utrujenosti, starosti ali slabši telesni pripravljenosti. Toda če se bolečina ali krč pojavljata predvsem med hojo in po počitku popustita, je lahko vzrok tudi slabši pretok krvi skozi arterije.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lahko gre za periferno arterijsko bolezen, pri kateri se zaradi ateroskleroze arterije zožijo, zato v mišice nog prihaja manj s kisikom bogate krvi. Pomembno je, da bolezen ni omejena le na noge. Ateroskleroza je pogosto razširjena po telesu, zato imajo ljudje s periferno arterijsko boleznijo tudi večje tveganje za srčno in možgansko kap.
Najbolj značilen znak se pojavi med hojo
Klasičen simptom je tako imenovana intermitentna klavdikacija. Gre za bolečino, krče ali izrazito utrujenost v mišicah nog, najpogosteje v mečih, ki se pojavijo med hojo.
Značilno je, da težave po nekaj minutah počitka popustijo. To se zgodi zato, ker mišice med gibanjem potrebujejo več kisika, zožene arterije pa ga ne morejo dostaviti dovolj.
Še drugi znaki, ki jih ni dobro spregledati
Periferna arterijska bolezen lahko dolgo poteka brez očitnih simptomov. Ko se težave pojavijo, so poleg bolečine pri hoji možni še:
- občutek, da je ena noga ali stopalo stalno hladnejše,
- mravljinčenje ali odrevenelost,
- oslabelost nog,
- šibek ali neopazen utrip na stopalu,
- gladka in sijoča koža,
- izpadanje dlak na nogah,
- počasnejša rast nohtov,
- rane na stopalih ali nogah, ki se počasi celijo,
- pri moških se lahko pojavi tudi erektilna disfunkcija.
Zakaj je bolezen lahko nevarna?
Periferna arterijska bolezen nastane zaradi ateroskleroze, pri kateri se v stenah arterij nalagajo maščobne obloge oziroma plaki. Arterije se zaradi tega postopoma ožijo, pretok krvi pa se zmanjšuje. Če so prizadete arterije v nogah, obstaja velika verjetnost, da je ateroskleroza prisotna tudi drugod po telesu, na primer v žilah, ki oskrbujejo srce in možgane.
Zato periferna arterijska bolezen ni samo težava nog, temveč je lahko znak širšega srčno-žilnega problema. V najtežjih primerih lahko izrazito zmanjšan pretok krvi povzroči odmiranje tkiva, gangreno in celo potrebo po amputaciji.
Kdo je najbolj ogrožen?
Najpomembnejša dejavnika tveganja sta kajenje in sladkorna bolezen. Kajenje neposredno poškoduje žilne stene in pospešuje razvoj ateroskleroze, sladkorna bolezen pa prav tako pomembno vpliva na zdravje krvnih žil. Tveganje povečujejo tudi:
- visok krvni tlak,
- povišan holesterol,
- starost nad 50 let,
- debelost,
- premalo gibanja,
- družinska obremenjenost s periferno arterijsko boleznijo, boleznimi srca ali možgansko kapjo.
Kako zdravnik preveri, ali so arterije zožene?
Ena osnovnih in povsem nebolečih preiskav je merjenje gleženjsko-nadlahtnega indeksa oziroma ABI. Pri tej preiskavi zdravnik primerja krvni tlak, izmerjen na gležnju, s krvnim tlakom na roki. Če je tlak na gležnju občutno nižji, lahko to kaže na zoženje arterij in slabši pretok krvi.
Po potrebi lahko sledijo še dodatne preiskave, na primer Dopplerjev ultrazvok ali angiografija, s katerimi zdravniki natančneje določijo mesto in stopnjo zožitve arterij.
Zdravljenje ni samo v tabletah
Pri zdravljenju je cilj zmanjšati težave in predvsem preprečiti resne zaplete. Najpomembnejši korak pri kadilcih je prenehanje kajenja. Zelo pomembna je tudi redna telesna dejavnost. Posebej učinkoviti so programi hoje, saj lahko sčasoma izboljšajo prehojeno razdaljo brez bolečin.
Zdravnik lahko predpiše tudi zdravila za zniževanje holesterola, urejanje krvnega tlaka in sladkorne bolezni ter zdravila za zmanjševanje tveganja za nastanek krvnih strdkov. Pri hujših zožitvah so lahko potrebni posegi, kot sta angioplastika z vstavitvijo žilne opornice ali kirurška premostitev žile.
Kdaj je smiselno do zdravnika?
Če se vam med hojo redno pojavljajo bolečine ali krči v mečih, ki po počitku izzvenijo, tega ni dobro avtomatično pripisati le starosti ali slabi kondiciji. Še posebej pomemben je pregled, če imate hkrati tudi dejavnike tveganja, kot so kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak ali povišan holesterol.
Prej, kot se periferna arterijska bolezen odkrije, več možnosti je za ukrepanje, še preden pride do resnejših zapletov.
