Nekoč so ji rekli "zdravilo sveta": To rastlino poznamo tudi pri nas
Zdravilni jetičnik ima dolgo tradicijo v ljudskem zdravilstvu, kjer so ga uporabljali predvsem pri kašlju, prebavnih težavah in bolečih sklepih.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravilni jetičnik (Veronica officinalis), ki ga poznamo tudi pod imeni čestoslavica, veronika ali razgon, na prvi pogled ni posebej vpadljiva rastlina. Kljub temu ima v evropskem ljudskem zdravilstvu dolgo zgodovino. Cenili naj bi ga že Kelti in Germani, pozneje pa se je njegova uporaba razširila tudi med Rimljani.
V tradicionalnih zapisih so mu pripisovali toliko koristnih lastnosti, da se ga je oprijel celo sloves nekakšnega »zdravila sveta«. Danes vemo, da nadzemni deli rastline vsebujejo različne rastlinske spojine, med drugim iridoide, flavonoide, tanine in saponine, vendar za številne tradicionalne načine uporabe še vedno nimamo dovolj kakovostnih kliničnih raziskav na ljudeh.
Tradicionalno so ga uporabljali pri kašlju
Ena najbolj znanih uporab zdravilnega jetičnika je povezana z dihali. V ljudskem zdravilstvu so čaj in druge pripravke iz rastline uporabljali predvsem pri kašlju, bronhialnih težavah in povečani količini sluzi.
Nekatere njegove sestavine imajo protivnetne lastnosti, tradicionalno pa velja, da lahko pomaga pri lažjem izkašljevanju. Prav zato so ga nekoč priporočali tudi ljudem z dolgotrajnim dražečim oziroma tako imenovanim kadilskim kašljem.
Pri kašlju, ki traja več tednov, se ponavlja ali ga spremljajo težko dihanje, bolečina v prsnem košu ali kri v izpljunku, pa se na zeliščne pripravke ne gre zanašati – potreben je zdravniški pregled.
Jetičnik so povezovali tudi z boljšo prebavo
Zaradi grenkih snovi in taninov so zdravilni jetičnik tradicionalno uporabljali tudi za spodbujanje prebave. Pripravki iz rastline so bili namenjeni predvsem blažjim težavam, kot so občutek težkega želodca, napihnjenost in počasna prebava.
V ljudskem zdravilstvu mu pripisujejo tudi blag diuretični učinek, kar pomeni, da lahko spodbuja izločanje urina. Od tod izvira njegova tradicionalna uporaba pri nekaterih težavah s sečili.
Pogosto omenjeno »čiščenje krvi« ali »razstrupljanje telesa« pa je predvsem izraz tradicionalnega zdravilstva. Za odstranjevanje presnovnih odpadnih snovi v telesu skrbijo predvsem jetra, ledvice, pljuča in prebavila, zato takšnih učinkov posamezne rastline ne gre razumeti dobesedno.
Kaj pa protin in boleči sklepi?
Zdravilni jetičnik so uporabljali tudi pri revmatičnih težavah in protinu. Raziskave nekaterih njegovih rastlinskih spojin kažejo na možne učinke na procese, povezane z vnetjem in presnovo sečne kisline, vendar to še ne pomeni, da lahko jetičnik zdravi protin.
Protin je posledica previsoke koncentracije sečne kisline in odlaganja kristalov v sklepih, zato je pri ponavljajočih se napadih pomembno ustrezno zdravljenje. Zeliščni pripravki so lahko kvečjemu dopolnilo, ne pa nadomestilo za predpisano terapijo.
Uporabljali so ga tudi za kožo
Jetičnik ima dolgo tradicijo tudi pri zunanji uporabi. Obkladke ali pripravke iz rastline so nanašali na srbečo in razdraženo kožo, manjše poškodbe ter kožne spremembe, ki so se počasneje celile.
Takšna uporaba je povezana predvsem s tanini in drugimi rastlinskimi snovmi z adstringentnim oziroma protivnetnim delovanjem. Pri odprtih ranah, okužbah ali dolgotrajnih kožnih spremembah pa domači zeliščni pripravki niso primerna zamenjava za strokovno obravnavo.
Stara zdravilna rastlina, o kateri še ne vemo vsega
Zdravilni jetičnik tako ostaja zanimiv primer rastline, ki ima za seboj več stoletij tradicionalne uporabe, znanost pa šele raziskuje učinke posameznih sestavin.
Čeprav ga ljudsko zdravilstvo povezuje z dihali, prebavo, kožo, sklepi in celo boljšim počutjem ob psihičnih obremenitvah, teh učinkov ne moremo enačiti z dokazanim zdravljenjem bolezni. Še posebej previdni naj bodo ljudje, ki redno jemljejo zdravila, imajo kronične bolezni, so noseči ali dojijo – pred uporabo zdravilnih rastlin je v teh primerih smiseln posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
