Bulica na vratu? Kdaj je povečana bezgavka razlog za skrb
Povečane bezgavke na vratu so zelo pogoste in največkrat spremljajo okužbo. Vseeno pa obstajajo znaki, pri katerih z obiskom zdravnika ni dobro odlašati.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če na vratu zatipate bulico, je prva misel hitro lahko panika. A najpogostejši razlog za povečane bezgavke so povsem običajne okužbe. Povečajo se lahko ob prehladu, gripi, mononukleozi, vnetju žrela, vnetju ušesa ali sinusov, pa tudi ob težavah z zobmi. V takšnih primerih so bezgavke običajno mehkejše, premične in občutljive na dotik, njihova velikost pa se zmanjšuje, ko okužba izzveni. Kdaj pa nas mora skrbeti?
Kdaj pa povečana bezgavka ni več tako nedolžna?
Posebno pozornost zahtevajo bezgavke, ki:
-
ostajajo povečane več kot mesec dni,
-
se še naprej povečujejo,
-
so trde ali gumijaste,
-
so nepremične,
-
tudi, če niso boleče.
Prav neboleča bulica je lahko eden od znakov, zaradi katerih je smiselno opraviti zdravniški pregled. Še posebej pomembno je, če se hkrati pojavijo:
-
nepojasnjeno hujšanje,
-
dolgotrajno povišana telesna temperatura,
-
močno nočno potenje,
-
težave pri požiranju,
-
težave z dihanjem.
Najpogostejši vzrok so okužbe
Bezgavke so del imunskega sistema in pomagajo prestrezati viruse, bakterije ter druge škodljive snovi. Ko se povečajo, to pogosto pomeni, da je imunski sistem aktiven in se odziva na okužbo.
Med pogostimi vzroki so virusne okužbe, kot so prehlad, gripa ali mononukleoza, ter bakterijske okužbe, denimo streptokokno vnetje žrela, vnetje ušesa, sinusov ali zobni absces.
V redkih primerih je vzrok lahko resnejši
Čeprav so okužbe daleč najpogostejši razlog za povečane bezgavke, lahko v redkih primerih vzrok tiči drugje. Povečane bezgavke se lahko pojavijo pri nekaterih avtoimunskih boleznih, denimo pri revmatoidnem artritisu ali lupusu.
Še redkeje so lahko povezane z malignimi boleznimi, kot sta limfom ali levkemija, oziroma s širjenjem raka iz drugih delov telesa. Pomembno pa je poudariti, da so takšni vzroki precej redkejši od okužb.
Kaj bo naredil zdravnik?
Če bezgavka vztraja ali ima katerega od opozorilnih znakov, bo zdravnik najprej opravil pregled in se pogovoril o drugih simptomih. Po potrebi lahko sledijo:
-
krvne preiskave,
-
ultrazvok,
-
druge slikovne preiskave,
-
v določenih primerih tudi biopsija.
Zdravljenje je odvisno od vzroka. Pri bakterijskih okužbah so lahko potrebni antibiotiki, pri virusnih pa največkrat pomagajo počitek, dovolj tekočine in lajšanje simptomov.
Kdaj torej ni treba takoj skrbeti?
Če se je bezgavka povečala ob prehladu, bolečem grlu ali drugi jasni okužbi, je mehka, premična in nekoliko boleča, je najpogosteje razlog prav odziv imunskega sistema. Če pa se ne zmanjšuje, vztraja več tednov, raste ali je trda in nepremična, jo je smiselno pokazati zdravniku. Pri bezgavkah je namreč pomembno predvsem to, kako dolgo so povečane in kako se sčasoma spreminjajo.