»Če me vidiš, jokaj« - skrivnostni kamni lakote, ki jih razkrivajo reke
Stoletja stari kamni lakote se ob upadanju gladine evropskih rek znova pojavljajo na površju. Med najbolj znanimi je kamen v Labi pri češkem Děčínu s srhljivim sporočilom.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se gladine evropskih rek zaradi suše znižajo, se iz vode pokažejo že dolgo skrite sledi preteklosti. Poleg razbitin ladij iz časa nacizma, neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne in celo ostankov prazgodovinskih mamutov nekatere reke razkrivajo zgodovino, dobesedno vklesano v kamen. Na enem takšnih kamnov v reki Labi pri Děčínu na Češkem, nedaleč od nemške meje, je v nemščini zapisano: »Wenn du mich siehst, dann weine.« – »Če me vidiš, jokaj.«
Zakaj jim pravijo kamni lakote?
Kamni lakote oziroma nemško Hungersteine so velike skale na rečnem dnu, ki so večino časa skrite pod vodo. Vidne postanejo šele, ko se ob dolgotrajni suši gladina reke močno zniža.
V nasprotju z oznakami visokih voda, ki beležijo najvišje dosežene gladine, so ti kamni označevali izjemno nizko vodo.
Prebivalci ob rekah, kot so Laba, Donava in Ren, so stoletja vanje vrezovali letnice in napise ob posebno hudih sušah. Na nekaterih kamnih so še danes vidne letnice 1616, 1746 in 1842.
Nizka gladina rek je bila nekoč veliko več kot zgolj vremenska nevšečnost. Plovila, ki so prevažala les, žito in drugo blago, niso mogla pluti po plitvih strugah, zato je zastala trgovina. Ob najhujših sušah je bil rečni promet močno omejen ali povsem ustavljen. Hkrati je suša povzročala slabe letine, rast cen hrane in – lakoto. Od tod tudi ime kamni lakote.
Niso bili le svarilo
Dolgo so jih razumeli predvsem kot simbolične spomenike sušnim obdobjem, raziskave pa kažejo, da so imeli tudi praktično vlogo.
Študija, objavljena leta 2020 v reviji Climate of the Past, je pokazala, da se številne letnice in oznake na kamnih v Labi ujemajo z zgodovinsko dokumentiranimi obdobji izjemno nizkih vodostajev. Napisi torej niso zgolj spominjali na sušo, temveč so pogosto natančno označevali, kako nizko je takrat upadla reka.
Na znamenitem kamnu pri Děčínu so zabeležena sušna obdobja najmanj od 16. stoletja. Znameniti napis »Če me vidiš, jokaj« iz leta 1904 je zato le eno poglavje njegove precej daljše zgodovine.
Srhljiva napoved prihodnosti?
Prav zaradi tega stavka je kamen postal svetovno znan. Ko se je ponovno pojavil med evropskimi sušami v letih 2020 in 2022, so ga mediji opisovali kot srhljivo opozorilo in znanilca težkih časov.
Raziskovalec Bernd Gross je v študiji Die Botschaft der Hungersteine iz leta 2019 na podlagi časopisnih člankov, razglednic in lokalnih zgodovinskih zapisov rekonstruiral zgodbo znamenitega kamna. Ugotovil je, da je njegov napis morda navdihnil še starejši kamen.
Časopisni zapisi iz 90. let 19. stoletja namreč omenjajo kamen pri Těchlovicah, nekoliko višje ob Labi, na katerem naj bi pisalo: »Jokali smo – jokamo – in tudi vi boste jokali.«
Z znamenitim napisom na kamnu pri Děčínu je najpogosteje povezan lokalni gostilničar in čolnar F. Mayer. Po Grossovih ugotovitvah je dal med hudo sušo leta 1904 v kamen vklesati danes znameniti stavek, datum 18. julij in svoje ime.
Turistična znamenitost že leta 1904
Kamen je skoraj čez noč postal znamenitost. Takratni časopisi so ga imenovali kamen lakote iz Bodenbacha oziroma Tetschna, mest, ki sta danes del Děčína. Ogledat si ga je prihajalo na tisoče ljudi, njegove fotografije pa so se pojavile na razglednicah.
Časnik Reichenberger Zeitung je 28. avgusta 1904 poročal, da se ob skali vsak dan zbirajo množice in da želi skoraj vsak obiskovalec vsaj enkrat stopiti nanjo. Zaradi množičnega obiskovanja naj bi obstajala celo nevarnost, da bodo vklesane oznake v peščenjaku postale manj vidne.
Obiskovalcev ni privlačilo samo zlovešče sporočilo, ampak tudi starejše letnice, ki so pričale o sušah skozi več stoletij.
Kamen, ki je skoraj izginil
Ironično je prav suša leta 1904, zaradi katere je kamen zaslovel, skoraj povzročila tudi njegovo uničenje. Rečne oblasti so namreč želele iz Labe odstraniti skale in druge ovire ter tako izboljšati plovnost. Obstajala je nevarnost, da bo odstranjen tudi znameniti kamen lakote.
Posegla je zadruga čolnarjev iz Tetschna in pri cesarskih oblasteh zahtevala njegovo ohranitev. Uradniki so nazadnje privolili, da bodo načrtovana dela izvedli tako, da bo kamen ostal nedotaknjen. Že takrat so ga namreč obravnavali kot zgodovinsko znamenitost Labe.
Ko ga je nova huda suša razkrila leta 1911, so Mayerjev znameniti napis domnevno ponovno in globlje vklesali. Leta 1938 so starejšim oznakam dodali še napis v češčini.
Na kamnih lakote ob Labi so se pozneje pojavile tudi novejše letnice, denimo 1963 in 2003. Tako ti nenavadni spomeniki še danes sestavljajo nekakšen kamniti arhiv evropskih suš – in opominjajo na čase, ko nizka voda ni pomenila le težav za plovbo, temveč je lahko napovedovala pomanjkanje, revščino in lakoto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
