Ta znak pri krčnih žilah pomeni, da ne odlašajte z obiskom zdravnika
Krčne žile lahko povzročajo bolečine, otekanje in občutek težkih nog. Preverite, zakaj nastanejo ter kako lahko omilite neprijetne simptome.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Krčne žile prepoznamo po razširjenih, izbočenih in vijugastih žilah, ki so običajno modrikaste ali vijoličaste barve. Najpogosteje se pojavijo na mečih, gležnjih in stopalih, težave z venskim obtokom pa lahko prizadenejo tudi druge dele telesa.
Ocenjujejo, da se z njimi spopada do 30 odstotkov odraslih. Pri nekaterih ne povzročajo skoraj nobenih težav, drugi pa občutijo bolečine, napetost, pekoč občutek in težke noge, predvsem po dolgotrajnem stanju ali sedenju.
Zakaj nastanejo krčne žile?
Naloga arterij je, da kri odvajajo iz srca, vene pa jo morajo vračati nazaj. V nogah je ta proces še posebej zahteven, saj mora kri potovati navzgor, proti sili težnosti.
Pri vračanju krvi sodelujejo mišice meč, ki med hojo in drugim gibanjem stiskajo vene ter kri potiskajo proti srcu. V venah so tudi drobne enosmerne zaklopke, ki preprečujejo, da bi kri stekla nazaj proti stopalom.
Krčne žile nastanejo, ko zaklopke oslabijo ali se ne zapirajo več pravilno. Kri začne zastajati v spodnjem delu nog, pritisk v venah se poveča, njihove stene pa se postopoma razširijo.
Pomembno vlogo ima dednost. Če imajo krčne žile starši ali drugi bližnji sorodniki, obstaja večja verjetnost, da se bodo pojavile tudi pri vas. Med dejavnike tveganja sodijo še staranje, čezmerna telesna teža, nosečnost, hormonske spremembe ter delo, ki zahteva večurno sedenje ali stanje.
Ženske imajo krčne žile pogosteje kot moški, kar strokovnjaki med drugim povezujejo z nosečnostjo in vplivom ženskih spolnih hormonov.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Če razširjene vene ne povzročajo bolečin ali drugih simptomov, običajno niso nevarne. Kljub temu velja biti pozoren na spremembe in morebitno poslabšanje težav.
Zastajanje krvi v venah lahko povzroči otekanje, bolečino, občutljivost, srbenje in občutek težkih nog. Zaradi dolgotrajno povečanega pritiska lahko tekočina in krvne celice prodrejo v okoliško tkivo, kar se kaže kot suha, razdražena ali temneje obarvana koža.
V napredovalih primerih lahko nastanejo tudi venske razjede oziroma rane, ki se zelo počasi celijo. Nenadna bolečina in otekanje samo ene noge pa lahko kažeta na krvni strdek, zlasti če se pojavita po dolgotrajnem mirovanju, operaciji ali dolgem potovanju. Takšno stanje zahteva čimprejšnjo zdravniško oceno.
Gibanje je najboljša pomoč za vene
Čeprav krčnih žil z življenjskimi navadami ni mogoče odstraniti, lahko redno gibanje pomaga preprečiti njihovo nadaljnje poslabšanje.
Pri sedečem delu vsaj enkrat na uro vstanite, se na kratko sprehodite ali nekajkrat dvignite na prste. Koristno je tudi kroženje z gležnji ter izmenično dvigovanje prstov in pet, saj s tem aktivirate mišice meč in pospešite vračanje krvi proti srcu.
Kadar sedite ali ležite, lahko noge za približno 15 minut dvignete nad raven srca. Poskusite se izogibati dolgotrajnemu stanju na mestu in sedenju s prekrižanimi nogami, saj lahko tak položaj dodatno ovira krvni obtok.
Pomagajo lahko kompresijske nogavice
Eden najučinkovitejših načinov za zmanjševanje otekanja in občutka težkih nog je nošenje kompresijskih nogavic. Te z zunanjim pritiskom na noge preprečujejo pretirano širjenje ven in zmanjšujejo zastajanje krvi.
Večina ljudi ne potrebuje najmočnejših nogavic, ki segajo do stegen. Pogosto zadostujejo modeli do kolen z blago ali srednjo stopnjo kompresije. Pri izbiri je priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom, zlasti če imate bolezni arterij, sladkorno bolezen ali druge težave s prekrvavitvijo.
Če jih zaradi vročine ali nelagodja ne morete nositi vsak dan, jih uporabite vsaj med daljšimi potovanji ter ob dnevih, ko boste veliko sedeli ali stali.
Kaj naj bo na krožniku?
Za zdravje žil so pomembna živila, bogata z antioksidanti, vitaminom C in bioflavonoidi. Mednje sodijo citrusi, jagodičevje, češnje, jabolka, marelice, ajda in raznobarvna zelenjava.
Ajda je še posebej bogata z rutinom, rastlinsko snovjo, ki jo povezujejo s krepitvijo kapilar in podporo venskemu obtoku. Vitamin C sodeluje pri nastajanju kolagena, ki je pomemben gradnik žilnih sten, zato naj bodo na jedilniku redno pomaranče, limone, kivi, paprika, brokoli in drugo sveže sadje ter zelenjava.
Pomemben je tudi vitamin E, ki ga vsebujejo oljčno olje, avokado, semena, oreški in pšenični kalčki. Koristno je vzdrževanje primerne telesne teže, saj odvečni kilogrami povečujejo pritisk na vene v nogah.
Kdaj so potrebni posegi?
Če bolečine, otekanje in druge težave kljub spremembam navad ter uporabi kompresijskih nogavic vztrajajo več mesecev, je smiseln pregled pri specialistu za bolezni ven.
Krčne žile je mogoče zapreti z laserjem, radiofrekvenčno energijo, medicinskim lepilom ali skleroterapijo, pri kateri zdravnik v prizadeto veno vbrizga posebno sredstvo. Večje ali močno spremenjene vene je v nekaterih primerih treba kirurško odstraniti.
Posegi lahko zmanjšajo bolečino in občutek težkih nog ter izboljšajo videz, vendar nagnjenosti k nastajanju novih krčnih žil ne odpravijo. Tudi po uspešnem zdravljenju so zato pomembni redno gibanje, zdrava telesna teža in skrb za dober venski obtok.
