Zamašene žile dolgo ne bolijo, ti znaki so lahko opozorilo
Ateroskleroza se lahko več let razvija neopazno, prvi znaki pa se pogosto pojavijo šele, ko zožene arterije že ovirajo pretok krvi.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Krvne žile tvorijo razvejano mrežo, po kateri kri do organov in tkiv prenaša kisik ter hranilne snovi. Če se na notranjih stenah arterij začnejo kopičiti maščobe, holesterol, kalcij in druge snovi, nastanejo obloge oziroma plaki.
Proces imenujemo ateroskleroza. Žila se zaradi oblog postopoma oži, njena stena pa postaja manj prožna. Pretok krvi se lahko tako zmanjša, ob nenadnem razpoku plaka in nastanku krvnega strdka pa se lahko arterija tudi popolnoma zapre.
Ateroskleroza prizadene predvsem arterije
Aterosklerotične obloge nastajajo predvsem v arterijah, po katerih kri pod večjim pritiskom potuje iz srca proti telesu. Vene, ki kri vračajo nazaj proti srcu, praviloma niso prizadete na enak način.
Bolezen se lahko razvije v arterijah, ki oskrbujejo srce, možgane, ledvice, prebavila ter roke in noge. Posledice so zato odvisne od tega, kateri del telesa zaradi zožitve ne prejema dovolj krvi.
Če so prizadete koronarne arterije, se poveča nevarnost angine pektoris in srčnega infarkta. Zožitev arterij, ki vodijo proti možganom, lahko povzroči možgansko kap. Pri prizadetosti žil v nogah pa se pogosto pojavijo bolečine med hojo, hladna stopala in počasnejše celjenje ran.
Simptomi se pogosto pojavijo šele pozno
Ateroskleroza lahko dolgo poteka brez opaznih simptomov. Težave se običajno pojavijo šele, ko je arterija že močno zožena ali ko pride do nenadne zapore.
Pri zoženih srčnih žilah se lahko pojavijo pritisk, stiskanje ali bolečina v prsih, ki se lahko širi v ramo, roko, vrat, hrbet ali čeljust. Pogosta sta tudi težko dihanje in hitrejša utrujenost, zlasti med telesnim naporom.
Na slabšo prekrvitev možganov lahko opozarjajo nenadna šibkost ene strani telesa, povešen ustni kot, motnje govora, vida ali ravnotežja ter močan, nenaden glavobol. Ob takšnih znakih je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
Zamašene arterije v nogah lahko povzročajo bolečino ali krče v mečih med hojo, ki po počitku popustijo. Pojavijo se lahko tudi odrevenelost, hladnejša koža, sprememba barve stopal ali rane, ki se dolgo ne zacelijo.
Pri moških je lahko zgodnji znak žilnih težav tudi erektilna disfunkcija, saj so žile v spolovilu ozke in se lahko posledice zmanjšanega pretoka krvi pokažejo še pred težavami s srcem.
Ali je mogoče žile očistiti naravno?
Nobeno posamezno živilo, napitek ali prehransko dopolnilo ne more preprosto »očistiti« oziroma odmašiti že zoženih arterij. Spremembe življenjskega sloga pa lahko upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo tveganje za nastanek novih oblog in pomagajo stabilizirati že obstoječe plake.
Pomembno je zmanjšati raven škodljivega holesterola LDL, uravnavati krvni tlak in krvni sladkor ter opustiti kajenje. Priporočljiva je prehrana z veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih živil, rib, oreščkov in nenasičenih maščob.
Omejiti je smiselno predelano meso, ocvrto hrano, sladke pijače, pekovske izdelke ter živila z veliko nasičenih in transmaščob. Koristna je tudi redna telesna dejavnost – praviloma vsaj 150 minut zmernega gibanja na teden.
Že zmanjšanje telesne teže za nekaj odstotkov lahko pri ljudeh s čezmerno težo ugodno vpliva na holesterol, krvni tlak in krvni sladkor.
Kdaj sprememba navad ni dovolj?
Če je žila že močno zožena ali zaprta, samo zdrava prehrana in gibanje običajno ne zadostujeta. Zdravljenje lahko vključuje zdravila za zniževanje holesterola, preprečevanje krvnih strdkov ter uravnavanje krvnega tlaka in sladkorne bolezni.
Pri izrazitejših zožitvah so lahko potrebni posegi, kot sta razširitev arterije z balonom in vstavitev žilne opornice oziroma stenta. Pri nekaterih bolnikih je potrebna operacija žilnega obvoda.
Najpomembnejše je, da aterosklerozo odkrijemo še pred nastankom srčnega infarkta ali možganske kapi. Redno preverjanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja je zato še posebej pomembno pri kadilcih, ljudeh s čezmerno težo, sladkorno boleznijo ali družinsko obremenjenostjo s srčno-žilnimi boleznimi.
