Kaj morate vedeti, ko boste na naših cestah srečali "samovozečo" Teslo
Nedavno je Teslin sistem delno samovoznih avtomobilov dobil začasno zeleno luč, kaj pa bi uvajanje takih vozil na naše ceste lahko pomenilo za druge udeležence v prometu?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Teslov sistem delno samovoznih vozil FSD zahteva, da v vozilu še vedno sedi voznik, ki bo sicer za volanom manj delal, bo pa še vedno spremljal promet in po potrebi ukrepal.
Kar nekaj avtomobilskih proizvajalcev in drugih podjetij, povezanih z avtomobilsko industrijo, je v preteklosti že preskušalo različne sisteme, ki so delovali eni bolj, drugi pa manj učinkovito, v določenih primerih pa so celo povzročali nesreče.
Voznik mora spremljati promet
Zato je pomislekov o uvajanju samovozečih vozil veliko, mnogi so tudi povsem upravičeni, a kaj bodo ti sistemi pomenili za druge udeležence v prometu?
Na AVP pravijo, da je uporaba sistema FSD v obsegu in pod pogoji izdane homologacije dovoljena tudi v Sloveniji, ki se tako pridružuje Nizozemski, Litvi, Estoniji, Danski in Belgiji, ki so to začasno homologacijo sistema že priznale na svojem ozemlju.
Sistem FSD sicer pomaga vozniku, ga pa ne nadomešča, in opravlja več nalog, med drugim krmiljenje, pospeševanje, zaviranje, menjavo voznega pasu in sledenje načrtovani poti. Voznik pa mora ves čas spremljati promet in delovanje sistema in mora biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje vozila ter je še naprej odgovoren za varno vožnjo.
Na zunaj jih ne bomo prepoznali
Pred izdajo homologacije so sistem več kot leto in pol preskušali na preskusnih stezah in v dejanskem prometu. »Sistem FSD pa ne zmanjšuje voznikove odgovornosti, vgrajen je v običajno vozilo, ki pa tudi ni posebej označeno in je videti kot vsa druga običajna Teslova vozila istega modela in ga drugi udeleženci ne morejo prepoznati. Prav tako za druge voznike ni posebnih pravil vožnje v njihovi bližini. Veljajo enaka pravila varne vožnje kot pri srečevanju z vsakim drugim vozilom: ustrezna varnostna razdalja, predvidljivo ravnanje, pravočasno nakazovanje sprememb smeri in spoštovanje cestnoprometnih pravil,« so pojasnili na AVP.
V primeru prometne nesreče pa se odgovornost ugotavlja glede na okoliščine posameznega dogodka in po veljavnih predpisih. AVP tudi ne vodi evidence vozil glede na to, ali imajo aktivirano funkcijo FSD, zato ne morejo natančno opredeliti, koliko teh vozil bi lahko vozilo po naših cestah.
Noben sistem ni nezmotljiv
»Napredni sistemi za pomoč vozniku bodo postajali vse bolj razširjeni. Z razvojem višjih stopenj avtomatizacije pa bo treba ustrezno razvijati tudi evropski in nacionalni pravni okvir, področje nadzora ter usposabljanje voznikov. Za prometno varnost bo pomembno predvsem, da vozniki poznajo zmogljivosti in omejitve teh sistemov ter da zaradi uporabe napredne tehnologije ne zmanjšajo svoje pozornosti.«
Tako na AVP pešcem, kolesarjem in drugim udeležencem zaradi uporabe sistema FSD ni treba ravnati drugače kot ob drugih vozilih. In da se v prihodnje, kot tudi že zdaj, ne smejo zanesti, da bo nanje pazila le tehnologija ali voznik.
»Noben asistenčni sistem ni nezmotljiv. Tako je na primer sistem FSD na voljo le, če so izpolnjeni določeni pogoji glede delovanja kamer, sistema za spremljanje voznika in drugih komponent, dokumentacija pa posebej opozarja tudi na omejitve, povezane s cestami, okoljem in drugimi pogoji uporabe,« opozarjajo na AVP.
Zato mora še naprej vsak udeleženec skrbeti za svojo varnost in računati tudi na možnost napake drugega udeleženca, ne glede na to, ali vozilo upravlja samo voznik ali mu pri tem pomaga napredni asistenčni sistem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
