»Vonj po starosti« res obstaja, znanost pojasnjuje, zakaj nastane
Ste že kdaj zaznali značilen vonj po starosti? Ne gre le za predsodek, saj se s staranjem spreminja tudi kemija naše kože.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Težko ga je opisati z eno besedo. Nekateri ga primerjajo z nekoliko postanim, mastnim ali travnatim vonjem, drugi z vonjem oblačil, ki so dolgo stala v omari. Pogosto se ga precej neposrečeno opisuje kar kot »vonj po starih ljudeh«. Toda njegov pojav še zdaleč ne pomeni, da nekdo ne skrbi za osebno higieno.
V ozadju so povsem naravne spremembe, ki se s staranjem dogajajo na koži. Eden od razlogov je spojina z imenom 2-nonenal, ki že več kot dve desetletji vzbuja zanimanje raziskovalcev telesnega vonja.
Kaj se s staranjem dogaja na koži?
Naša koža nenehno proizvaja maščobe oziroma lipide, katerih sestava se skozi življenje spreminja. Ko določene nenasičene maščobne kisline na površini kože oksidirajo, lahko med drugim nastane 2-nonenal.
V raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Investigative Dermatology, so znanstveniki analizirali telesni vonj ljudi, starih od 26 do 75 let. 2-nonenal so zaznali pri udeležencih, starejših od 40 let, njegova količina pa je bila povezana tudi z večjo prisotnostjo nekaterih nenasičenih maščobnih kislin in produktov oksidacije na koži.
Prav zato se domneva, da lahko ta aldehid sodeluje pri spremembi telesnega vonja, ki jo nekateri opažajo z leti.
To ne pomeni, da po 40. letu nenadoma začnemo drugače dišati
Meja 40 let seveda ne pomeni, da se pri vsakem človeku takrat pojavi značilen vonj. Spremembe so postopne, med posamezniki pa obstajajo velike razlike.
Na telesni vonj vplivajo številni dejavniki – od genetike, sestave kože in kožnega mikrobioma do prehrane, zdravil, življenjskega sloga in okolja. Tudi novejši pregled raziskav opozarja, da 2-nonenal verjetno ni edina spojina, odgovorna za starostne spremembe vonja in da so rezultati različnih raziskav med populacijami nekoliko različni.
Zato ni mogoče preprosto trditi, da starejši človek avtomatično oddaja močnejši ali neprijetnejši vonj.
Starejši ljudje nimajo nujno neprijetnejšega telesnega vonja
Pravzaprav je zanimivo, da zaznava starostnega vonja ni nujno povezana z njegovo neprijetnostjo. Raziskave, v katerih so ljudje ocenjevali vonj različnih starostnih skupin, so pokazale, da vonj najstarejših udeležencev ni bil ocenjen kot najmočnejši ali najbolj neprijeten. Novejši strokovni pregled prav tako poudarja, da se s staranjem spreminjajo izločanje loja in znoja ter sestava hlapnih spojin, vendar je končni telesni vonj rezultat precej zapletenega procesa.
Predstava, da imajo vsi starejši ljudje izrazit in neprijeten vonj, je zato precej poenostavljena.
Zakaj svojega vonja pogosto sploh ne zaznamo?
Človek se na vonj, ki ga zaznava vsak dan, zelo hitro navadi. Gre za običajen pojav, pri katerem se možgani ob stalni izpostavljenosti določenemu dražljaju nanj vse manj odzivajo.
Zato pogosto ne zaznamo niti vonja lastnega stanovanja, parfuma ali kože, dokler nanj ne opozori nekdo drug. Enako se lahko zgodi pri spremembah telesnega vonja, ki nastajajo zelo počasi.
Ali ga lahko preprosto speremo?
Redno prhanje, sveža oblačila in čista posteljnina seveda pomagajo zmanjševati telesne vonjave, vendar pri spremembah, povezanih s kožnimi lipidi, rešitev ni vedno tako preprosta.
2-nonenal namreč nastaja pri oksidativni razgradnji maščobnih kislin na površini kože. Telo lahko te snovi ponovno ustvarja tudi po umivanju, zato značilnega vonja ni mogoče enačiti z vonjem znoja po telesni dejavnosti ali večdnevni pomanjkljivi higieni.
Ga lahko preprečimo?
Za zdaj ni preverjenega načina, s katerim bi lahko zagotovili, da se telesni vonj s staranjem ne bo spremenil.
Ker ima pri nastajanju 2-nonenala vlogo oksidacija maščob na koži, se pogosto omenjajo ukrepi, ki zmanjšujejo oksidativni stres. Uravnotežena prehrana, dovolj gibanja in spanja ter izogibanje kajenju so vsekakor koristni za zdravje, vendar za zdaj ni dokazov, da bi lahko z njimi zanesljivo preprečili nastanek značilnega starostnega telesnega vonja.
Na trgu obstajajo tudi posebna mila in drugi izdelki, ki obljubljajo odstranjevanje 2-nonenala. Nekateri vsebujejo na primer izvlečke japonskega kakija, vendar so dokazi o njihovi učinkovitosti še omejeni.
Najpomembnejše pa je predvsem spoznanje, da so spremembe telesnega vonja lahko normalen del staranja – podobno kot spreminjanje kože, las ali delovanja žlez – in same po sebi niso dokaz pomanjkljive osebne higiene.
