Rumena koža na podplatih: 5 možnih razlogov in kdaj morate k zdravniku
Ste opazili, da so vaši podplati nenadoma bolj rumeni kot običajno? Razlog je lahko povsem nenevaren, v nekaterih primerih pa sprememba barve kože opozarja tudi na zdravstveno težavo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Podplate si verjetno ogledamo precej redkeje kot obraz ali roke, zato nas lahko sprememba njihove barve hitro preseneti. Rumenkast odtenek kože še ne pomeni nujno bolezni. Pogosto je razlog precej preprost, denimo zadebeljena in suha koža zaradi hoje, pritiska ali neudobne obutve.
Pomembno pa je opazovati, ali je sprememba omejena samo na stopala in ali so se pojavili še drugi simptomi. Rumenkasta koža skupaj z rumenimi očesnimi beločnicami, temnim urinom ali zelo svetlim blatom je namreč nekaj povsem drugega kot rumena in trda koža samo na petah.
1. Najprej poglejte, ali je koža zadebeljena
Najpogostejša in praviloma nenevarna razlaga so otiščanci in zadebeljena koža. Nastanejo na mestih, ki so dalj časa izpostavljena pritisku ali trenju, denimo zaradi dolgotrajnega stanja, hoje ali neustrezne obutve.
Koža je lahko trda, suha, nekoliko voskasta in rumenkaste barve, spremembe pa so najpogostejše na petah, pod prsti ter drugih bolj obremenjenih delih podplata.
Če drugih simptomov ni, običajno pomaga redna nega stopal, vlaženje kože, nežno odstranjevanje odmrle kože in udobnejša obutev.
2. Tudi prehrana lahko spremeni barvo kože
Če rumenkast oziroma oranžen odtenek ni omejen samo na zadebeljene predele, je lahko razlog presenetljivo vsakdanji, velika količina beta karotena v prehrani. Gre za pigment, ki ga najdemo predvsem v korenju, bučah, mangu, sladkem krompirju in številnih drugih rumenih, oranžnih ter zelenih rastlinskih živilih.
Ko se ga v telesu nabere veliko, lahko nastane tako imenovana karotenemija. Cleveland Clinic pojasnjuje, da je sprememba barve pogosto najbolj opazna prav na dlaneh in podplatih, kjer je koža debelejša. Pomembna razlika od zlatenice je, da pri karotenemiji očesne beločnice ostanejo bele.
Stanje je običajno nenevarno in po zmanjšanju zelo velikega vnosa beta karotena postopoma izzveni. V redkejših primerih so lahko povišane vrednosti karotena povezane tudi z nekaterimi boleznimi, med drugim motnjami delovanja ščitnice, sladkorno boleznijo ali boleznimi ledvic.
3. Je lahko vzrok slabokrvnost?
Spremenjen odtenek kože se lahko pojavi tudi pri anemiji oziroma slabokrvnosti, ko telo nima dovolj zdravih rdečih krvničk oziroma hemoglobina za učinkovito prenašanje kisika.
Pogosteje sicer opazimo bledico, lahko pa je koža pri nekaterih oblikah anemije tudi rumenkasta. Mayo Clinic med možnimi znaki anemije navaja bledo ali rumenkasto kožo, skupaj z utrujenostjo, šibkostjo, težko sapo, vrtoglavico, glavoboli in hitrim ali nepravilnim bitjem srca. Pri nekaterih hemolitičnih anemijah, pri katerih rdeče krvničke razpadajo hitreje kot običajno, se lahko poveča tudi bilirubin in razvije zlatenica. Če se spremembi barve pridružujejo izrazita utrujenost, zadihanost ali razbijanje srca, je smiselno opraviti krvne preiskave.
4. Kaj pa slaba prekrvavitev?
Pri Raynaudovem pojavu se drobne žile v prstih rok in nog ob mrazu ali stresu nenadoma zožijo, zato je pretok krvi začasno slabši. Prsti lahko postanejo hladni, otrpli in spremenijo barvo.
Pri tem pa je pomembna ena razlika: zanesljivi medicinski viri pogosteje opisujejo prehod iz bele oziroma blede v modrikasto in nato rdečo barvo, ne izrazito rumenih podplatov. Če se torej barva spreminja predvsem ob mrazu, nato pa se po segrevanju vrne v normalno stanje, je težava lahko povezana s prekrvavitvijo.
5. Rumeni so tudi očesni beločnici?
Najpomembnejši vzrok, ki ga je treba izključiti, je zlatenica. Nastane, ko se v telesu nakopiči bilirubin, rumenkasta snov, ki nastaja pri razgradnji rdečih krvničk. Takrat praviloma ne porumenijo le podplati, temveč tudi drugi deli kože in predvsem očesne beločnice.
Zlatenica sama po sebi ni bolezen, ampak znak, ki se lahko pojavi pri različnih težavah z jetri, žolčem, žolčnimi vodi, trebušno slinavko ali zaradi povečanega razpada rdečih krvničk.
Poleg rumenkaste kože se lahko pojavijo temen urin, zelo svetlo blato, srbečica, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura ali slabše počutje.
Kdaj je čas za pregled?
K zdravniku je smiselno, če ne veste, zakaj se je barva spremenila, sprememba vztraja ali se širi, oziroma če se hkrati pojavijo drugi simptomi. Še posebej pozorni bodite, če porumenijo tudi očesne beločnice, urin postane zelo temen, blato pa izrazito svetlo.
Hitro zdravniško pomoč je treba poiskati tudi ob težkem dihanju, bolečini v prsih, zmedenosti ali izrazitem nenadnem poslabšanju počutja.
