Recept naših babic, ki varuje srce: Zakaj kardiologi svetujejo kislo mleko?
Kardiologinja Mirjana Sredojević o tem, zakaj je imel ekscentrični Nobelovec prav - ključ do zdravja se ne skriva v dragih kapsulah, ampak v črevesju in kislem mleku.
Mečnikov dan, ki ga obeležujemo danes, 15. maja, praznujemo v čast Nobelovega nagrajenca Ilje Iljiča Mečnikova, začetnika gerontologije in pionirja imunologije, ki je z opazovanjem bolgarskih in kavkaških kmetov ter njihovega rednega uživanja kislega mleka postavil tudi temelje sodobne medicine dolgoživosti.
Mečnikova je fasciniralo opažanje, da ljudje na Kavkazu dočakajo visoko starost v izjemnem zdravju. Ugotovil je, da so skupna značilnost njihove prehrane fermentirani mlečni izdelki, predvsem kislo mleko, bogato z bakterijami, ki danes nosijo ime Lactobacillus.
Staranje kot posledica "zastrupitve" telesa
Mečnikov je verjel, da staranje ni neizogibna usoda, temveč posledica kroničnega vnetja, ki izvira iz črevesja, v katerem škodljive bakterije sproščajo toksine, ki počasi zastrupljajo telo.
Sodobniki so njegovo teorijo označili za ekscentrično, a kot pojasnjuje Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vodja klinike Carpe Diem Longevity, je sodobna znanost njegove ideje potrdila: »Danes vemo, da kronično vnetje poganja staranje. To je koncept 'inflammaginga' – tihega vnetja, ki postopoma poškoduje žile, presnovo in možgane.«
Sodoben način življenja nas hitro stara
Mečnikov na začetku 20. stoletja seveda ni mogel slutiti, da bo današnji življenjski slog “idealen recept” za tisto, pred čemer je svaril.
»Danes je prehrana revna z vlakninami in fermentiranimi živili, zaradi kroničnega stresa imamo stalno aktiven simpatični živčni sistem, predelana hrana krči mikrobno raznolikost, sedeč način življenja pa upočasnjuje gibanje mišic prebavnega sistema (črevesno motiliteto). Tako imajo ljudje, ki bi po kronoloških merilih morali biti na vrhuncu svoje vitalnosti, že kronične težave in bolezni,« je opozorila Sredojević, za katero je Mečnikova intuicija vsakodnevni klinični vodnik pri delu v ambulanti.
Biološko uro lahko zavrtimo nazaj
Dobra novica je, da naša biološka starost ni vklesana v kamen. »Danes lahko parametrom zdravja in biološke starosti sledimo, jih merimo in, kar je najbolje, spremenimo,« pomirja kardiologinja.
Z analizami črevesnega mikrobioma in merjenjem označevalcev tihega vnetja lahko zdravniki natančno določijo, kako hitro se starate.
S ciljno prehrano in obvladovanjem stresa pa lahko že v nekaj mesecih dokumentirano spremenite svojo "notranjo pokrajino" in zmanjšate tveganje za infarkt ali kap.
Recept naših babic: Naredite si domače kislo mleko
Slovenija ima odlične pogoje, da postane "modra cona" dolgoživosti, saj imamo dostop do vrhunskega domačega mleka. Dr. Sredojevićeva svetuje preprost recept naših babic:
-
Sveže surovo polnomastno mleko zavremo in ohladimo na sobno temperaturo.
-
Prelijemo ga v sterilne steklene kozarce in pokrijemo z gazo.
-
Pustimo na sobni temperaturi (22–25 stopinj Celzija) od 24 do 48 ur.
-
Pomembno: Mleka med fermentacijo ne mešamo!
-
Ko se zgosti, ga postavimo v hladilnik, kjer zdrži do 7 dni.
»Dolgoživost ni naključje, temveč rezultat drobnih vsakodnevnih odločitev,« zaključuje dr. Sredojevićeva. Mečnikov je to slutil že pred stoletjem. Morda je čas, da mu končno zares prisluhnemo.