Bučni njoki z žajbljem: mehki v sredini, rahlo zapečeni na vrhu
Ko se dnevi skrajšajo in temperature spustijo, je čas, da na krožnikih spet pozdravimo buče.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bučni njoki z žajbljem so odlično jesensko kosilo – domače, omamno dišeče in ravno prav drugačno.
Maslena buča poskrbi za rahlo sladkast okus in mehko testo, parmezan doda polnost, pravi jesenski značaj pa jed dobi šele ob koncu. Kuhane njoke namreč na hitro premešamo z vročim maslom, hrustljavimi žajbljevimi listi in čilijem, nato pa jih še zapečemo v pečici.
Preizkusite naš recept:
Malo drugače od njokov, ki smo jih vajeni
Pri domačih njokih najprej pomislimo na krompir, pri tej različici pa glavno vlogo prevzame pečena buča. Prav zaradi nje imajo njoki nekoliko nežnejšo teksturo in izrazitejši okus, ki se odlično ujame z žajbljem. Zanimiv je tudi način priprave bučnega pireja, saj ga po peki še pokuhamo, da izgubi odvečno vlago. Tako je za testo potrebne manj moke, njoki pa ostanejo mehkejši.
Poseben zaključek predstavlja še kratko gratiniranje. Namesto da bi kuhane njoke zgolj prelili z omako, jih skupaj z maslom in žajbljem prestavimo v ognjevarno posodo, potresemo s parmezanom in za nekaj trenutkov postavimo v pečico pod žar. Tako dobijo tisto zapečeno, skoraj rahlo hrustljavo plast, zaradi katere jed prinaša posebno ugodje.
Okus jeseni na enem krožniku
Buča, žajbelj, maslo, parmezan in kanček čilija so kombinacija, ki je hkrati preprosta in dovolj posebna tudi za nekoliko bolj posebno kosilo. Če imate ob koncu tedna nekaj več časa za kuhanje, so domači bučni njoki odlična izbira. Priprava sicer zahteva nekaj potrpežljivosti, vendar dobite jed, ki jo je težko primerjati s kupljenimi njoki – predvsem pa kuhinjo napolni z vonjem, zaradi katerega jesen nenadoma postane precej prijetnejša.
Namig: Preprečite, da testo postane lepljivo
Pri bučnih njokih je največji izziv odvečna vlaga v buči. Če je pire preveč moker, bomo morali dodati veliko moke, njoki pa bodo na koncu težki in zbiti. Zato je bučo najbolje speči in pire nato še na hitro pokuhati, da iz njega izpari čim več tekočine. Pred pripravo testa naj se tudi povsem ohladi.
Moko dodajajte postopoma in le toliko, kolikor je nujno. Testo mora biti mehko in rahlo lepljivo, ne pa tekoče. Če ga boste skušali z veliko moke popolnoma »posušiti«, bodo njoki trdi. Pomaga tudi, da delovno površino rahlo pomokate, roke pa med oblikovanjem večkrat očistite in znova pomokate.
Njoke kuhajte v več manjših porcijah. Ko priplavajo na površino, jih pustite še približno minuto, nato jih poberite s penovko. Tako bodo ostali mehki v sredini, a dovolj čvrsti, da se med nadaljnjo pripravo ne razpadejo.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.