UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Francozinja Jeanne Calment je umrla 4. avgusta 1997, ko je bila stara 122 let in 164 dni, s čimer se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot najdlje živeča oseba.

Brazilka Laura Oliveira je začela plavati pri 70 letih, svoje prvo plavalno prvenstvo pa je osvojila pri 100 letih. Danes je stara 106 let in je še vedno dobrega zdravja.

Španka María Branyas Morera, ki je bila najstarejša ženska na svetu, preden je leta 2024 umrla v starosti 117 let in 168 dni, je prebolela covid-19 brez kakršnih koli simptomov okužbe. Zdrava prehrana, šport in asketsko življenje niso (edini možni) razlogi za dolgoživost nekaterih.

Profimedia

Jeanne Calment razvade niti malo niso bile tuje. Kaditi je nehala šele pri 85 letih, vse do smrti pa je vsak dan pila portovec. Ko je dopolnila 85 let, se je naučila mečevati, pri 100 letih pa je še vozila kolo. Rojena je bila tako dolgo nazaj, da je na ulicah Arlesa kot mladenka srečevala slavnega slikarja Vincenta van Gogha, o čemer je bil posnet tudi film Vincent and Me.

· Osebna rast

Starost, ki jo sovražimo, si začnemo ustvarjati že danes

Njen odgovor na izjemno starost, ki jo je dosegla, je bil humoren – rada se je pošalila, da je bog pozabil nanjo.

Skrivno orožje

Kakšna je torej skrivnost ne le izjemne dolgoživosti nekaterih ljudi, temveč tudi njihovega dobrega zdravja v zelo visoki starosti? Del odgovora bi lahko bil v imunskem sistemu.

UI

Nova japonska raziskava, objavljena v reviji Cell Reports, je namreč pokazala, da imajo superstoletniki – ljudje, ki živijo 110 let in več – skrivno orožje: ubijalske imunske celice CD4 CTL. Te pomagajo celo v boju proti raku.

Skupno skrivno orožje superstoletnikov je zelo prilagodljiv imunski sistem tudi v pozni starosti. Tak, ki lahko učinkovito odgovarja na različne izzive, ki se s starostjo kopičijo.

Pred mikroorganizmi, kot so, denimo, virusi, nas branijo T-limfociti. Njihovo nastajanje se začne upočasnjevati že med puberteto, ko jih že ustvarjamo desetkrat manj kot v otroštvu.

Ni naveden

Med 40. in 50. letom se njihova proizvodnja zmanjša še za desetkrat. Po 50. letu praktično ustvarjamo le še približno en odstotek novih T-limfocitov, ki nas lahko ščitijo. Celice CD4 CTL običajno predstavljajo manj kot pet odstotkov teh T-limfocitov.

V japonski raziskavi pa so odkrili, da se z visoko starostjo delež celic CD4 CTL povečuje, okoli 100. leta se začnejo hitreje množiti, največ pa so jih odkrili prav pri superstoletnikih.

Običajno so te celice predvsem tako imenovane celice pomočnice, ki usmerjajo in uravnavajo imunski odziv. Pri superstoletnikih pa se velik del teh celic obnaša kot »celice ubijalke« in napada tarčne celice.

Svet24

Raziskovalci domnevajo, da bi lahko šlo za prilagoditev imunskega sistema na skrajno starost. Dolgotrajna izpostavljenost različnim antigenom skozi desetletja bi lahko spodbudila množenje takšnih obrambnih celic.

So naša leta življenja zapisana v genih?

Tudi brazilska študija stoletnikov je pokazala, da superstoletniki večino svojega življenja niso imeli posebej zdrave prehrane, redne vadbene rutine ali dostopa do najboljših zdravil.

· Izračun Zpiz

Pomembne informacije: kdaj v upokojitev in kako visoka bo pokojnina

A čeprav je Brazilija daleč za najrazvitejšimi državami, ki sicer vodijo v dolgoživosti, živi tam več kot 37.000 stoletnikov, do lani pa so bile tri najstarejše osebe na svetu Brazilci.

Ima pa ta država posebnost, ki se je še vedno doslej izkazala za zdravju prijazno. Njeno prebivalstvo je mešanica različnih ljudstev in ras in zato pravi genski talilni lonec. Prav to bi lahko bil eden od razlogov, da imajo toliko superstoletnikov.

Osebni arhiv

Znanstveniki se namreč strinjajo, da lahko z zdravim življenjskim slogom in dobro zdravstveno oskrbo iz naše v genih zapisane dolgoživosti iztisnemo največ, ne moremo pa je pretentati. Če je naš genetski potencial, na primer, življenje do 80. leta, je malo verjetno, da bi lahko s čimer koli, kar naredimo, starost ob smrti premaknili na 100 let.

»Če poskušate oceniti lastne možnosti, da boste doživeli 100 let, bi svetoval, da poglejte dolgoživost v svoji družini,« je za New York Times povedal dr. Thomas Perls, ki na Univerzi v Bostonu vodi dolgoletno študijo stoletnikov.

Osebni arhiv

Po tej raziskavi je izjemna dolgoživost zelo opazna v posameznih družinah, stoletniki pa imajo prav toliko genetskih različic, povezanih z boleznimi, kot povprečna populacija.

Njihova genetska prednost je zato verjetno posledica različic, ki upočasnjujejo staranje in zmanjšujejo tveganje za bolezni, povezane s staranjem, kot so bolezni srca, možganska kap, rak, sladkorna bolezen in Alzheimerjeva bolezen.