Navaden dan nenavadne mame: Janekova Tanja Žagar
Na prvi pogled je letošnji avgust pustil za seboj pravo opustošenje. Pravzaprav se je začelo že v juliju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na koncu poletja pa je tako, da so na travniku v frnjaži samo tri bale sena, namesto osmih kot druga leta. Na mojem vrtu, brez vode, je dozorelo pet paradižnikov namesto desetih. No, divjad, ki je obrala vsak zeleni listek na divji trti, je dodobra pognojila celo parcelo. Nekatere domače agencije so se odločile, da pri tako nizkem vodostaju reke Soče ne bodo prevažale turistov z rafti.
Ne zato, ker jih ne bi mogle, ampak zato, ker jih skrbi preveliko uničevanje dna reke in živelj v njem. Zdi se, da tujih prevoznikov turistov to pač ne skrbi! Oni bodo odšli domov, na reko pa pozabili do naslednje pomladi. Če kdo misli, da je bila gneča samo na avtocestah, pač ni bil v Trenti. Skoraj vsak dan je človeka stisnilo pri srcu, ko smo slišali sirene, ker so ljudje potrebovali pomoč, in opazovali helikopterje v zraku. Včasih so koga iskali v gorah, včasih gasili požar v naravi …
Prebrala sem, da je bilo letošnje poletje najbrž najhladnejše, v primerjavi s prihodnostjo. Kar pomeni, da bo še bolj vroče. Zaradi tega nam bi zdaj, ko so oblaki vsaj malo zakrili sonce, moralo postati res vroče! Ampak kaj, človek je že pozabil na vse tegobe vročine in veselo drvi dalje, ne da bi kaj spremenil.
Tudi Janek je sredi avgusta končal svoj dopust in se vrnil na delo. Komaj je čakal! Zadnja noč pred ponedeljkom je bila sicer bolj kratka, a se zjutraj ni nič pritoževal. Ampak tudi za Janeka je bil prvi dan po daljšem dopustu malo nenavaden, pa čeprav se ga je veselil.
V delovnem centru je bil zjutraj nekoliko zadržan, na kavču je zasedel svoj prostor tako kot vedno in opazoval svoje prijatelje, ki so se zbirali. Prvi dan je vedno pač prvi dan! Spominjam se svojih prvih dni v osnovni šoli po počitnicah. Vsak otrok je moral povedati, kako je preživel počitnice. Zame ni bilo večje muke in groze na svetu! O čem naj bi govorila? Kolikokrat sem nahranila in podojila živino?
Kolikokrat sem spala vse naokrog, samo ne v hiši? Kolikokrat sem si pogrizla nohte do krvi, ko sem slišala razbijanje po hiši? Včasih me je kakšna uvidevna učiteljica preskočila, za kar sem ji še danes hvaležna.
In če bi Mojca vprašala Janeka, kako je preživel svoj dopust? Če bi zmogel, bi povedal, da ni zjutraj izpustil niti enega sprehoda, včasih daljšega, včasih krajšega. Potem pa ni bilo več druge izbire, kot da sva zaprla okna in vrata ter se zadrževala v hiši. Da sva šla za Sočo pod grmovje. Pa tudi kakšen dan po opravkih iz doline.
Zato pa je bil vesel prav vsakega najinega obiskovalca. In jaz tudi. Še posebej se je razveselil darila, torej sendviča. Marija in Oskar sta ga zraven pocrkljala še s kremno rezino iz bližnje kavarne. Pa smo imeli vse: sladko življenje, vključno z dobro družbo.
Veliki brat Stanko sendviča ni našel v praznih trgovinah po poti in potem sta morala obresti vso našo vas, da sta ga nekje staknila. Tudi v vrečki Katje in Petra se je znašel! Nihče ni pozabil na veliko Janekovo veselje.
Če bi Janek zmogel povedati Mojci o svojem dopustu, bi lahko tudi povedal, da je bil na veselici, kjer je imela koncert Tanja Žagar. Nazadnje jo je srečal pred skoraj dvema letoma na novoletnem žuru v delovnem centru v Tolminu. Tanja je že vedela, da je bolna, mi pa nismo mogli tega niti slutiti. Našim otrokom je naredila pravo čago, bi rekli Štajerci. Kako je to zmogla, sem razmišljala pozneje, ko je povedala o svoji bolezni. Ker je zaljubljena v življenje? Ker ima rada ljudi? No, to …
Na veselici sva čakala nanjo skoraj pet ur. Pa Janek ni niti enkrat zavzdihnil. Niti zato, ker se je bližala polnoč, ko se je začel koncert. Na polno! Od prvega trenutka! Janeka je dvakrat kar privzdignilo s klopce, kar je bil znak, da bi plesal.
Jaz, stara gospa, ki sem skoraj dremala za mizo, sem se odpravila z njim pod roko v strašansko gnečo pod odrom. Janek me je vlekel čisto pod oder, iz zvočnikov so nabijali basi, da mi je brnelo v prsih in glavi. A kaj bi to! Janek je malo migal, vseskozi pa strmel na oder, kot da bi hotel Tanjo uročiti, da bi ga videla, jo priklicati. A zdelo se mi je, da še preden so njegove nevidne tipalke dosegle Tanjo, so bile na poti že tudi njene. Ima pač čut za drugačne ljudi.
Skočila je z odra, Janek je iztegnil roko, da bi se rokoval z njo, Tanja pa je prijela za njegovo dlan in si jo položila na lice. Tako se mi je milo storilo, v prsnem košu mi je razbijalo in v takih trenutkih kakšna solza nič ne vpraša, samo najde svojo pot …
Še sama nisem vedela, da sem se sposobna prestopati na plesišču skoraj dve uri. Prestopati! Janek je bil tam samo zato, da je gledal na oder Tanjo. Ta se mu je večkrat nasmehnila, mu tudi pomahala, namignila … srečni Janek je vse razumel!
Potem sem ga neki trenutek vprašala, ali greva. In se je strinjal. Janek strašansko srečen, jaz napol gluha, iz gneče sva se odpravila po travniku proti parkirišču, še vedno je bilo soparno, na nebu polno zvezd, Janek je hodil pol metra nad tlemi, tako se je zdelo.
V glavi mi je šumelo od vsega, a sem vseeno slišala svoje misli: samo da je Janek srečen!
Ostanite zdravi in pri zdravi! Če sem jaz, boste tudi vi!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
