V skoraj sto letih življenja je Dušan Stefančič preživel taborišča, preplul oceane in našel ljubezen v Indiji: »Moji prijatelji so vsi mrtvi … Midva se skupaj starava.«

Med katastrofami, ki me najbolj prizadenejo, so vsekakor pokvarjen pralni stroj, hladilnik – in kakopak avto, še posebej če se nepreklicno ustavi na kakšni gozdni cesti.

Namesto da bi čakala na usodo, je 60 letna Rozi vzela ljubezen v svoje roke. Na Facebooku je objavila razpis za v. d. moža. Moški, opogumite se in ji pišite!

Takšne ljudi, kot je Breda, bi lahko prepoznali za vplivneže. Si lahko predstavljate, da bi namesto mlatenja prazne slame raje prisluhnili nekomu, ki deli prijaznost?

Dušan je preživel Dachau in več taborišč, a ga življenje ni zlomilo. Danes, pri 98 letih, z ženo Zdenko dokazuje, da ljubezen in hvaležnost premagata vse.

Bralka Damjana odkrito priznava, da jo je začelo skrbeti – ali popije preveč alkohola?

Cenjeni soprog je bil že nekaj dni nenavadno spravljiv in prijazen. Ni nergal, če je bila kakšna luč po nepotrebnem prižgana ali pa je iz pipe kapljalo.

Vse več starejših se po desetletjih skupnega življenja odloča za razvezo. Siva ločitev ni le konec zakona, temveč pogumen začetek novega poglavja.

Shranila sem vse darove tega dne in vse darove meni dragih ljudi v Mali vasi. V svojo dušo! In zdaj sem bogata, moj človeški račun je prepoln.

Po dveh spontanih splavih si želi mir in pogovor, njen mož pa življenje brez premora. Kako uskladiti dva različna načina žalovanja – in rešiti odnos?

»Takšna si, kot da bi bila oblečena v šotor,« sem takoj dobila kompliment cenjenega soproga. Za štiri osebe, je še dodal.

Te dni sva na svoji vsakodnevni rajži v frnjažo na eni od klopic srečala sosedo Dragico in kužka Skaja. Saj že veste, midva ga kličeva kar Piki.

50-letnica je drobna kot deklica, a življenje zajema z veliko žlico. Našla je tudi ljubezen, kuharja Jožeta: "Drug v drugem sva našla sorodno dušo."

Njena zgodba je zrela za roman. Upam, da ga bo nekega dne napisala. O ženski, ki je v jeseni življenja obrnila svoje življenje na glavo in odšla s princem na belem konju.

Starejša hči je bistroumna, a do šolskega dela brezbrižna. Mama išče način, kako jo spodbuditi, da bi razvila več samoiniciativnosti.

Sonja Javornik, pegasta rdečelaska, samosvoja, glasna, jasna, ki je znala stopiti korak naprej. Postati sama svoja glavna junakinja.

Pravzaprav nimam v mislih nakupovalnega črnega petka, ampak takšnega navadnega, ki pade na trinajsti v mesecu. Takrat se mi zmeraj kaj dogaja.

Tudi brez ogledala vem, da sva se oba z Janekom postarala. Včasih se mi zazdi, da sva takšna kot tista dva človeka v pesmi Adija Smolarja, Daleč je za naju pomlad.

Ko v isti družini ena sestra zasije kot »pridna«, druga pa ostane v senci, nastane bolečina. Kako živeti z občutkom neenake vrednosti?

A je primerno, da se priletne ženske pleskajo v pozna leta?