Pred časom me je prosila za pomoč izseljenka in je potarnala nad anksioznostjo. Psihiater ji je diagnosticiral generalizirano anksioznost.To pomeni, da jo je vsega strah.

Je lahko zveza varna, če partner še vedno živi z bivšo ženo? Bralka je razpeta med razumevanje, dvome in čakanje brez jasnega odgovora.

Ste naveličani takih in drugačnih letnih bilanc, ki se v tem času usipajo z vseh področij? Je pa ena, ki nikoli ne zamori, cvetober lumparij tiskarskih škratov.

Svoje lekcije o darilih sem se naučila že pred leti, ko sva blodili z mamo po mestu ...

Zaljubljenca sta nam ob skoku v novo leto pokazala, iz kako zelo različnih svetov prihajata.

Občutki so tisti, ki naredijo praznike (pa ne le praznikov, tudi naša življenja) praznične. Ne preobložene mize in nervozno nakupovanje v zadnjem hipu, ki je le nadaljevanje črnega petka, kot se po novem imenuje november.

Babica opaža, da telefoni in televizija vse bolj nadomeščajo pozornost staršev. Kako opozoriti hčer, ne da bi ogrozila odnos z vnučko?

Kdo bo letos priskrbel smrečico, je vprašala koruzniška snaha, ki je to storila lani. Se pravi, da zdaj nekaj let ne bo prišla na vrsto, kot je jasno namignila.

Jože Lipnik je pri 90 letih osvojil švicarski štiritisočak. Bil je marsikje po svetu, a se je zmeraj vrnil v Rogaško Slatino.

Don Lambert je kot mlad novinar ujel božično zgodbo o ukradenem perilu, ki je ganila mesto. Pol stoletja pozneje ostaja opomnik tihe dobrote.

Pravzaprav se sploh ne morem spomniti, kdaj smo ga začeli tako imenovati. In zakaj. Zakaj ravno december in ne kakšen drug mesec v letu?

Aleksandra in Hinko sta se zaljubila že v otroštvu, nato pa zaradi cerebralne paralize živela v raznih ustanovah. Minilo je več kot trideset let, ko sta se znova našla.

Bližajo se prazniki, kepa v želodcu se debeli in postaja vedno težja. Zveni znano?

Obrazložitve, da je bila za prezeblo in lačno deklico smrt v sanjah, ko jo je v nebo popeljala ljubljena babica, pravzaprav odrešitev, nisem sprejela ...

"Če ne bi šla naprej, bi zamudila take sanje, kot jih imam zdaj z njim. Ob Francu sem šele spoznala, kako zelo skrhana sem bila," pripoveduje Irena Jager.

To je knjiga, o kateri je težko pisati, ker jo je treba doživeti.

Žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem se zadrgnejo grla od mraza in žalosti. Besede, ki opisujejo trpljenje, se izgubijo v megli na tistem trgu.