Prejšnji četrtek je deževalo in moji gobarski hormoni so začeli brbotati. Goba sicer res zrase čez noč, ampak micelij se je letošnje poletje temeljito posušil in vrag vedi, kdaj se bo prebudil.

Za nama z Janekom je še en prelep dan, ki sva ga doživela skupaj z najinimi sosedi in vaščani, upokojenci. Tako kot sem jaz. No, Janek še vedno dela, kar pač zmore.

Pri 35 letih je izgubila veliko ljubezen. Zdaj ji njegov brat ponuja skupno življenje, čeprav ve, da ga ne ljubi. Mama se sprašuje, ali naj poseže vmes.

Otroštvo mine presenetljivo hitro. Logoterapevt Matic Vidic razmišlja, kaj otrok poleg ciljev potrebuje, da na poti v odraslost ne izgubi smeri.

Ena babica je njeno otroško pecivo postavila na najlepši krožnik, druga ga je vrgla v smeti. Sanja Lončar o dveh šolah kuhanja – in življenja.

Bil je topel jesenski dan, vsi v soseščini smo se martinčkali na svojih dvoriščih, zato nam pač ni ušlo nobeno treskanje z vrati in kričanje nestrpnih prebivalcev četrti.

Pa se je zares končalo vroče poletje. No, eni pravijo, da je bilo toplo, najtoplejše kakorkoli, jaz sem bila skoraj dva meseca kot v počasnem posnetku.

Manja že od otroštva težko sprejema tudi najmanjše odločitve. Zdaj ugotavlja, da ji neodločnost jemlje ogromno časa in energije.

Za dežjem vedno posije sonce. Tudi tokrat! Po skoraj treh dneh pranja z nalivi se je danes opoldne zjasnilo nebo.

Tridesetletni sin se je odločil za genski test iz sline in k temu povabil še mamo. Ona se sprašuje, ali je nekatere stvari bolje vedeti – ali ne.

V svetu, ki nenehno kriči, je tišina lahko prostor poslušanja. Matic Vidic je svoje vrstice tokrat zapisal med duhovnimi vajami za samostanskimi zidovi.

Mama ima zelo zvit način, kako nas jeseni zvabi na svoj vikend, ko je tam veliko dela. Nič ne obljublja žura s klobasami na žaru, ampak nas po elektronski pošti obvesti, da znova sklicuje zbor svojih dedičev.

V življenju človeka je dragocen prav vsak dan, kaj dan, vsaka ura, minuta, trenutek … Pa vendar v vsakem trenutku ne moremo najti tistega, kar si želimo ali pričakujemo.

»Morda nekdo sedi doma in misli, da je zanj vsega lepega že konec. Da je prestar za novo ljubezen. Pa ni tako, res ni. Poglejte naju!« vzklikne Mara in se nežno privije k Danilu.

Brat pred izpiti poseže po zdravilu, ki mu ga priskrbi sošolec. Uči se lažje in dlje, a sestra opaža tudi izgubo apetita in teže. Naj pove staršem?

Hčerka se je vrtca veselila, nato pa se je mame oklepala in jokala. Psihologinja pojasnjuje, zakaj je tak odziv normalen in kako otroku pomagati.

Čeprav se mi je zdelo, da sem poletje preživela športno in zdravo, so mi na sistematskem pregledu namerili grozovite količine holesterola, sladkorja, sečne kisline in drugih nemarnosti, no, maščobe pa so se itak videle s prostim očesom.