Četudi zapuščamo meteorološko poletje, visoke temperature temu nič ne pritrjujejo. In čeprav noči niso več tako vroče in soparne, nam še vseeno jemljejo spanec.

Morda ne bežimo pred delom. Morda bežimo pred tem, kamor bi se morali vrniti.

Za večino prvošolcev se ni kaj dosti spremenilo. Iz vrtcev so se preselili v bližnjo šolo. Mnogi kar s svojimi dosedanjimi prijatelji. Za nekatere bo bolj stresno.

Slovenija je pred kratkim postala edina in najboljša prijateljica izraelskega režima. To seveda pove vse – ne o nas, da bomo natančni, temveč o trenutni slovenski vladi.

Anja Klančar je zaradi samomora izgubila mamo, očeta in brata. Z odprtim pogovorom o žalovanju želi drugim pokazati, da pomoč obstaja in da niso sami.

Starša otrok pogosto pogledata v telefon, starejšima ga ponudita za mir, dojenčica pa ima tablico že na vozičku. Sta babica in dedek upravičeno zaskrbljena?

Petnajst let se s počitnic umikata, da lahko hčerki z družinama uživata v njunem stanovanju. Ko si je mama zaželela dveh noči zase, jo je hči zavrnila.

»Hej, a boš kaj vlagala?« me je vprašala ljubezniva sorodnica. Niti ne, sem odvrnila. Na vrtu je vročina vse pobrala, za sadje so poskrbeli ptiči in ose, tako da sem rešena tega mučnega dela. »Ti bom jaz prinesla ekološko makedonsko papriko,« je rekla in odložila slušalko, še preden sem utegnila protestirati.

Žaljivke, poniževanje in užitek ob stiski drugega. Zakaj nekateri uživajo, ko z besedami prizadenejo druge? Psihologi govorijo o tekstovnem sadizmu.

V dobrih starih časih smo vsaj nekaj poletnim dnem rekli čas kislih kumaric.

Ajda je zgrožena nad ravnanjem vaščana z njegovima psoma. Vsi vedo, kaj se dogaja, a nihče ne ukrepa. Naj ga prijavi, čeprav bi si lahko omislil nova?

Brati med vrsticami - o pohvali, ponosu in smiselnosti vsakdanjega dela. Očitki niso vedno očitki; včasih so klic po priznanju.

Zdaj, ko to berete, so najbrž že za nami osvežitvene nevihte, če se vremenarji niso spet zmotili. In se najbrž še komaj spomnite, kako smo »gagali« od vročine prejšnji teden.

Kot vsako jutro sem v enem teh dni gledala ob zori proti Svinjaku. Sicer sem tako vedela, kakšen dan bo: vroč! Še malo bolj levo od gore, kar se mi je zdelo nenavadno, je bilo nebo čisto ožarjeno.

»Bi se tikali? Tako bodo energije lažje stekle!« je predlagala medijka Marija Verdinek, s katero sva se domenili za sproščen intervju. »Najbolje, da se prepustiva in zaupava. Duše vedno zapeljejo tako, da pritegnejo bralce. Bodi odprta in brez pričakovanj.« In tako sem stopila v njen svet. Pa se je kaj zgodilo? Presneto, da ja!

Znanke ji govorijo, kako srečna je lahko s tako čudovitim možem. Vera pa pozna njegovo drugo plat: doma zanjo, otroke in skupno življenje nima ne časa ne energije.

»Pri babici vse poje, doma pa se pregovarjamo za vsak grižljaj.« Bralko jezi, ker tašča petletnici streže predvsem cvrtje. Kaj svetuje Eva Hrovat Kuhar?

Te dni so na televiziji znova prikazali slavni film Babica gre na jug. In smo ga znova gledali. Super, je rekla babica, sem vam ravnokar hotela povedati, da grem na jug tudi jaz.

Menda smo pred bogom, zakonom in sploh vsi ljudje enaki. Ne glede na to, od kod prihajamo, kakšni smo, koliko in kaj imamo …

Boštjana ženina duhovnost nikoli ni motila. Ko jo je zalotil pri plačljivem »čiščenju energij«, pa ga je začelo skrbeti, ali ji v njunem odnosu nekaj manjka. 'Ženi je neki tip po računalniku čistil energije, da bomo šli bolj mirno na pot ...'