Nevrotična gospodinja: Nikoli ni pretepal žene in otrok
Pelji me na pogreb, je ukazala babica z glasom, ki ni trpel ugovora. Ker ne mara pogrebov (jaz tudi ne), mi je bilo takoj jasno, da gre za nekoga pomembnega.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pravzaprav sta dva, je rekla. Saj veš, tista hiša zraven cerkve. Aha, takoj mi je bilo jasno. Ona je umrla v bolnišnici, njega je doma kap, drug za drugega nista vedela. Skupaj sta šla tja čez in morda se sploh ne zavedata, da sta pokojna, je filozofirala babica.
Vrag vedi, ali imajo na onem svetu kladiva in žage, sem vzdihnila. To bo pa hudo, če nimajo, je rekla babica. Pa še kako hudo.
Šli sva torej v najino rodno vas in na pokopališču je bilo črno ljudi. Kod da bi umrl župan ali ravnatelj. Sinova pokojnega para sta zijala od začudenja. Pojma nista vedela, da imata tako priljubljene in slavne starše.
Po pogrebu smo stari znanci šli v vaško gostilno in malo pomodrovali o pokojnikih, kot se to pač spodobi. Počasi smo sestavljali kamenčke, ki smo jih bližnji sosedje izbrskali iz spomina.
Od kod sta pravzaprav prišla? S tistega hriba, je pokazal sošolec iz osnovne šole. Prodala sta kmetijo in se preselila dol, v vas, da bi imela sinova bližje v šolo.
Začelo se je že, ko sta zidala hišo. Naprej sta dan ali dva zelo naglas renčala po gradbišču, potem pa se je njemu utrgalo in je začel stresati živo apno po njenih grmičih in rožah. In skakati po njih. Ona je zagrabila kramp in začela podirati sveže zgrajen zid.
Ko je to videl, je vzel žago in se spravil na njeno češnjo. Ona pa je vzela otroško fračo in razbijala šipe na njegovih oknih, ki jih je malo prej spravil iz embalaže.
Ne vem, kje bi se razdejanje končalo, če se ne bi pri vrtnih vratih pojavila oba sinova, ki sta prišla iz šole. Oče in mati sta takoj brez besed končala vojno in se potem kakšen teden nista pogovarjala.
Ona je z zemlje strgala apno in sadila nove grmičke, on je peljal okna k steklarju in postavil nov zid. In potem smo ju nekega dne videli, kako se za mizo na gostilniškem vrtu ljubeče pomenkujeta, in ko sta odhajala, sta se držala za roke.
»Ampak zakaj raje ne mahneš kar po babi,« so ga spraševali vaščani, ki so ročno obdelavo svojih soprog zelo dobro obvladali. Ker sem mami obljubil, da žene in otrok ne bom nikoli pretepal tako kot moj oče, je vedno odgovarjal.
Potem je bil kakšno leto mir. Sosedje so bili že vseljeni v svojo hišo, kar zaslišimo nekega dne hrušč do neba. On se je med silnim psovanjem lotil novih kuhinjskih elementov – z žago in dletom.
Nekaj časa je skušala ubraniti svojo lastnino, potem pa je vzela kladivo in se lotila ploščic v njegovi kopalnici. Potem sta nekaj časa tolkla in žagala, nakar sta utihnila za en teden.
Medtem je žena pripeljala mizarja, da je popravljal elemente, on pa je polagal nove ploščice. Ko se je spet vse svetilo, sta se prijela za roke in se sprehodila skozi vas.
V naslednji rundi čez leto ali dve sta nastradala njen štedilnik (izpulil mu je vse štiri plošče in odtrgal vrata) in njegov hladilnik (ven je pometala pivo in jajca ter izruvala kompresor). Čez kakšen teden sta se na novo zaljubljena zakonca spet objeta sprehodila skozi vas.
Očitno sta našla ustrezno zamenjavo za zakonsko posvetovalnico, so vzdihovale ženske po vasi. Ko se je nabralo zakonske nesnage, sta odprla ventil in se znebila napetosti. Pri tem se je ni nikoli niti dotaknil in ona njega tudi ne.
Naj počivata v miru, karkoli že to je, je vzdihnila babica. »Škoda, da jima nisem nesla na grob kakšnega kladiva namesto vrtnic!«
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
