Predstavlja več kot polovico naše krvi: Kaj je krvna plazma?
Krvna plazma predstavlja približno 55 odstotkov krvi. Preverite, kaj vsebuje, kakšne so njene naloge, kako se razlikuje od seruma in kako poteka darovanje.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na kri, si običajno predstavljamo rdečo tekočino. Toda več kot polovico njene prostornine predstavlja nekaj povsem drugega – krvna plazma. Gre za rumenkasto tekočino, v kateri se nahajajo krvne celice in številne snovi, brez katerih telo ne bi moglo normalno delovati. Plazma predstavlja približno 55 odstotkov prostornine krvi, od 90 do 92 odstotkov pa jo sestavlja voda.
Njena vloga še zdaleč ni samo v tem, da predstavlja tekoči del krvi. Plazma po telesu prenaša hranila, hormone in druge snovi, sodeluje pri strjevanju krvi in delovanju imunskega sistema ter pomaga vzdrževati ravnovesje tekočin, krvni tlak in telesno temperaturo.
Kaj je krvna plazma?
Kri sestavljajo plazma in celične sestavine, rdeče krvničke, bele krvničke in krvne ploščice oziroma trombociti. Plazma je tekočina, v kateri so te celice v krvnem obtoku. Čeprav je večinoma sestavljena iz vode, vsebuje številne druge pomembne snovi. Med njimi so beljakovine, elektroliti, hranila, hormoni, raztopljeni plini in odpadne snovi presnove.
Med najpomembnejšimi beljakovinami v plazmi so albumin, imunoglobulini oziroma protitelesa in fibrinogen. Vsaka ima svojo nalogo, od vzdrževanja ravnovesja tekočin in obrambe pred okužbami do strjevanja krvi.
Kakšne so naloge krvne plazme?
Plazmo si lahko predstavljamo kot nekakšen transportni sistem našega telesa. Po krvnem obtoku prenaša različne snovi med organi in tkivi ter pomaga odnašati odpadne produkte presnove.
Toda njene naloge so precej širše. Plazma pomaga:
- vzdrževati ustrezno količino tekočine v krvnem obtoku,
- uravnavati kislinsko-bazično ravnovesje oziroma pH,
- prenašati hormone, hranila in druge snovi,
- prenašati odpadne snovi do organov, ki jih odstranijo,
- pri obrambi telesa pred okužbami,
- pri strjevanju krvi,
- vzdrževati telesno temperaturo in krvni obtok.
Posebej pomemben je albumin, najpogostejša beljakovina v plazmi. Med drugim pomaga zadrževati tekočino znotraj krvnih žil ter prenaša številne snovi, vključno s hormoni in nekaterimi zdravili.
Kakšna je razlika med krvno plazmo in serumom?
Izraza plazma in serum se včasih uporabljata, kot da pomenita isto, vendar med njima obstaja pomembna razlika. Plazmo dobimo iz krvi, pri kateri preprečimo strjevanje. V njej zato ostanejo fibrinogen in drugi dejavniki, ki sodelujejo pri strjevanju krvi.
Serum pa je tekočina, ki ostane po tem, ko se kri strdi. Zato ne vsebuje fibrinogena in nekaterih dejavnikov strjevanja, ki so bili med procesom porabljeni. Razlika je pomembna tudi pri laboratorijskih preiskavah, saj za vse analize plazma in serum nista medsebojno zamenljiva.
Zakaj se krvna plazma uporablja v medicini?
Plazma je pomembna tako pri transfuzijskem zdravljenju kot pri izdelavi določenih zdravil. Iz nje je mogoče pridobivati posamezne beljakovine, ki jih potrebujejo bolniki z različnimi boleznimi. Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pojasnjuje, da se z frakcioniranjem krvne plazme izločijo posamezne beljakovinske sestavine, iz katerih izdelujejo zdravila iz krvi.
Plazma slovenskih darovalcev se med drugim uporablja za izdelavo zdravil za bolnike s prirojenimi motnjami strjevanja krvi in bolnike z imunskimi pomanjkljivostmi. Plazma, zbrana v Sloveniji za ta namen, se po predpisanih postopkih predela pri izbranem izvajalcu v tujini, zdravila, izdelana iz plazme slovenskih darovalcev, pa se vrnejo v Slovenijo za zdravljenje bolnikov.
Kako poteka darovanje krvne plazme?
Plazmo lahko pridobijo iz darovane polne krvi, mogoče pa jo je zbirati tudi neposredno s postopkom, imenovanim plazmafereza. Pri plazmaferezi krvodajalcu odvzamejo kri, posebna naprava iz nje loči plazmo, krvne celice pa se vrnejo nazaj v krvni obtok darovalca. Postopek se ponavlja, dokler ni zbrana predvidena količina plazme.
Takšne posebne odvzeme pri nas opravlja Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
Plazma ni le »voda v krvi«
Ker jo v veliki večini sestavlja voda, bi lahko dobili vtis, da ima krvna plazma predvsem vlogo tekočega nosilca krvnih celic. V resnici je njena sestava veliko kompleksnejša. V njej se nahajajo beljakovine, elektroliti, hranila, hormoni in številne druge snovi, ki sodelujejo pri vzdrževanju ravnovesja tekočin, imunskem odzivu, strjevanju krvi in prenosu snovi po telesu.
Prav zaradi teh sestavin ima krvna plazma pomembno mesto tudi v sodobni medicini, tako pri neposrednem zdravljenju s krvnimi pripravki kot pri izdelavi zdravil iz človeške plazme.
