Bio Laboratorij

Kri je tista, ki po telesu prenaša kisik, brani pred okužbami in poskrbi, da se ob poškodbi rana zapre. Ko nekaj v tem sistemu ne deluje, telo prej ali slej začne pošiljati signale. Težava je v tem, da so ti znaki pogosto neopazni ali jih pripišemo utrujenosti, stresu ali hitremu tempu življenja.

V nadaljevanju lahko preberete, katere so najpogostejše bolezni krvi, kako prepoznati njihove simptome in jih diagnosticirati ter katere možnosti zdravljenja so danes na voljo.

Najpogostejše krvne bolezni

Krvne motnje lahko vplivajo na rdeče ali bele krvne celice ali na trombocite, ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Nekatere so prirojene, druge se razvijejo tekom življenja. Med najpogostejše krvne motnje sodijo anemija, levkemija, limfom in hemofilija. 

Anemija – ko telesu primanjkuje energije

Pri anemiji kri ne prenaša dovolj kisika. Človek je pogosto utrujen, brez prave moči, hitro se zadiha ali postane bled. Najpogostejši vzrok je pomanjkanje železa, obstajajo pa tudi druge oblike.

Levkemija – bolezen krvotvornih celic

Levkemija nastane v kostnem mozgu, kjer se tvorijo krvne celice. Telo začne proizvajati nenormalne bele krvne celice, ki ne opravljajo svoje naloge. Bolezen se lahko razvija hitro ali zelo počasi.

Limfom – ko zboli limfni sistem

Limfom prizadene bezgavke in imunski sistem. Pogosto se pokaže z nebolečimi povečanimi bezgavkami, utrujenostjo ali nočnim potenjem. Poznamo dve glavni obliki: Hodgkinov limfom in ne-Hodgkinov limfom, ki se razlikujeta po značilnostih prizadetih limfocitov.

Hemofilija – težave s strjevanjem krvi

Gre za dedno bolezen, pri kateri se kri ne strjuje pravilno. Že manjše poškodbe lahko povzročijo dolgotrajne in hude krvavitve po poškodbah ali kirurških posegih. Obstaja več vrst hemofilije, odvisno od manjkajočega faktorja strjevanja. Vsaka od teh motenj ima svoje vzroke, simptome in načine zdravljenja. 

Bolezni

Kako prepoznati krvne strdke in preprečiti zaplete

Profimedia

Znaki, na katere telo opozarja

Pri krvnih motnjah ni vedno enega samega jasnega simptoma. Pogosto gre za kombinacijo znakov, kot so:

• stalna utrujenost, ki ne mine z počitkom,
• bleda ali rumenkasta koža,
• pogoste modrice ali krvavitve brez jasnega razloga,
• ponavljajoče se okužbe,
• povečane bezgavke,
• nenamerno hujšanje ali nočno potenje.

Če se več teh znakov pojavlja dlje časa, je smiselno preveriti, kaj se dogaja.

Zdravje

Nevaren krvni strdek v nogi, ki lahko vodi v pljučno embolijo

Pomembno je vedeti: večina krvnih bolezni je danes obvladljivih, še posebej, če jih odkrijemo dovolj zgodaj.

Kako zdravniki odkrijejo krvne motnje?

Prvi korak je skoraj vedno krvna preiskava. Ta pokaže, ali je število krvnih celic v mejah normale. Večina teh preiskav je preprostih in rutinskih, a povedo zelo veliko. Najpogostejši postopki so:

• Popolna krvna slika (PKS) pokaže, koliko rdečih in belih krvnih celic ter trombocitov imamo v krvi. Že ta osnovni test lahko odkrije anemijo, okužbo ali druge nepravilnosti.

• Preiskave strjevanja krvi, kot sta protrombinski čas (PT) in aktivirani parcialni tromboplastinski čas (APTT), pokažejo, ali se kri strjuje normalno. Te preiskave so ključne pri sumu na motnje strjevanja, na primer hemofilijo.

• Biopsija kostnega mozga se opravi, kadar je treba natančneje preveriti, kako nastajajo krvne celice. Z njo lahko potrdijo ali izključijo bolezni, kot je levkemija.

• Genetsko testiranje pomaga odkriti dedne krvne bolezni, kot sta talasemija in srpastocelična anemija, ter omogoča natančnejše in bolj prilagojeno zdravljenje.

  

  Profimedia

Katere so možnosti zdravljenja krvnih motenj?

Zdravljenje je zelo različno, odvisno je predvsem od vrste in resnosti krvne motnje. Pri nekaterih boleznih se uporabljajo tudi presaditve kostnega mozga ali novejše genske terapije.

• Zdravila se uporabljajo za uravnavanje števila krvnih celic, zmanjševanje vnetja, preprečevanje zapletov in lajšanje simptomov. 
• Transfuzije krvi lahko začasno povečajo število rdečih krvnih celic in izboljšajo oskrbo tkiv s kisikom. 
• Pri nekaterih oblikah levkemije in hudih motnjah tvorbe krvnih celic je mogoča presaditev kostnega mozga, pri kateri se oboleli kostni mozeg nadomesti z zdravim od darovalca. 
• Genska terapija se uporablja pri dednih krvnih boleznih, kot sta talasemija in srpastocelična anemija. Čeprav se še razvija, ima velik potencial za odpravljanje genetskih napak, ki povzročajo te bolezni.
• Veliko lahko prispeva tudi življenjski slog: uravnotežena prehrana, gibanje in redni zdravniški pregledi.

Kaj prinaša prihodnost?

Medicina hitro napreduje. Napredek v medicinskih raziskavah in tehnologiji je bistveno izboljšal razumevanje in zdravljenje krvnih motenj. Razvoj zdravil, ki delujejo na specifične celične poti ali genetske mutacije, omogoča učinkovitejše zdravljenje z manj stranskimi učinki. 

Če znake jemljemo resno in pravočasno poiščemo pomoč, lahko naredimo veliko zase – in za svoje zdravje.