Kaj nam pove laboratorijska slika krvi?
V krvnem izvidu pogosto opazimo kratice, kot so MCV, MCH ali MPV. Kaj te konstante sploh pomenijo in zakaj so pomembne za razumevanje zdravja?
Krvna slika je eden najpomembnejših diagnostičnih pripomočkov sodobne medicine – iz nje lahko razberemo, ali se v telesu dogaja vnetje, anemija, okužba ali motnja strjevanja krvi. A le, če jo znamo pravilno brati.
Laboratorijske preiskave krvi so običajno prve preiskave, na katere nas napoti zdravnik, ko se pojavijo zdravstvene težave. Prek krvne slike oziroma hemograma dobi vpogled v procese, ki se odvijajo v telesu, pogosto še preden se pojavijo izraziti simptomi.
Zakaj je krvna slika tako pomembna?
Kri ima v telesu več ključnih vlog. Rdeče krvne celice prenašajo kisik in hranila, bele krvne celice sodelujejo pri obrambi pred okužbami, trombociti omogočajo strjevanje krvi, plazma pa sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in prenosu snovi.
V krvi so prisotni tudi številni biološki označevalci (biomarkerji) – molekule, ki nastajajo kot posledica normalnih ali bolezenskih procesov. Njihova analiza ponuja vpogled v trenutno biokemično stanje organizma.
»Razumevanje tega, kaj se pri običajnih krvnih testih meri, vam lahko pomaga bolje razumeti izvide,« poudarja Brad Reisfeld, profesor biokemije na Univerzi Colorado State.
Kaj je kompletna krvna slika in kaj diferencialna krvna slika?
Kompletna krvna slika (KKS) ni ena sama preiskava, temveč skupek več meritev, ki vključujejo:
- število eritrocitov (rdečih krvnih celic),
- število levkocitov (belih krvnih celic),
- koncentracijo hemoglobina,
- hematokrit,
- število trombocitov,
- eritrocitne indekse (MCV, MCH, MCHC, RDW),
- trombocitne indekse (MPV, PDW).
Diferencialna krvna slika (DKS) ali levkogram dodatno prikaže razmerja med posameznimi vrstami levkocitov (nevtrofilci, limfociti, monociti, eozinofilci, bazofilci). Običajno se opravi ob sumu na okužbe, avtoimunske bolezni, vnetja ali bolezni kostnega mozga.
Referenčne vrednosti se razlikujejo glede na starost, spol in druge dejavnike, zato je pomembno, da izvide vedno razlaga zdravnik.
Rdeča krvna slika
Eritrociti dajejo krvi rdečo barvo in omogočajo prenos kisika do vseh celic. Poleg njihovega števila so pomembni tudi kakovostni kazalniki, ki povedo, kakšne so te celice po velikosti in sestavi.
Znižane vrednosti lahko kažejo na anemijo (pomanjkanje železa, vitamina B12, folne kisline ali kronične bolezni). Povišane vrednosti so lahko posledica dehidracije, dolgotrajnega bivanja na visoki nadmorski višini ali redkih bolezni, kot je policitemija.
Eritrocitne konstante: kakovost rdečih krvnih celic
Eritrocitne konstante pomagajo natančneje opredeliti vrsto slabokrvnosti in dogajanje v telesu.
MCV – povprečna velikost eritrocita pokaže, ali so eritrociti: manjši od običajnih (mikrocitni), normalne velikosti, večji od običajnih (makrocitni). Odstopanja so pogosto povezana z različnimi vrstami anemij.
MCH – povprečna količina hemoglobina v eritrocitu pove, koliko hemoglobina vsebuje posamezna rdeča krvna celica. Nizke vrednosti pomenijo slabšo oskrbo telesa s kisikom.
MCHC – povprečna koncentracija hemoglobina kaže, kako »nasičen« je eritrocit s hemoglobinom in pomaga razlikovati med oblikami slabokrvnosti.
RDW – raznolikost velikosti eritrocitov povišana vrednost pomeni, da so eritrociti zelo različni po velikosti, kar pogosto kaže na motnje v nastajanju krvi.
Bela krvna slika: obramba telesa
Levkociti so ključni za imunski odziv. Njihovo število in razmerje med posameznimi vrstami pomagata razlikovati med bakterijskimi in virusnimi okužbami ter drugimi bolezenskimi stanji.
- Levkocitoza (povišane vrednosti) se pojavlja pri vnetjih, okužbah, stresu ali pri nekaterih rakavih boleznih.
- Levkopenija (znižane vrednosti) je lahko posledica virusnih okužb, zdravil ali kemoterapije in pomeni večjo dovzetnost za okužbe.
Trombociti in strjevanje krvi
Trombociti imajo najkrajšo življenjsko dobo in so ključni za zaustavljanje krvavitev. Povišane vrednosti povečajo tveganje za nastanek krvnih strdkov. Znižane vrednosti lahko povzročijo krvavitve in so povezane z okužbami, avtoimunskimi boleznimi ali zdravili. Trombocitne konstante:
MPV – povprečna velikost trombocitov Večji trombociti so mlajši in bolj aktivni. Spremembe lahko kažejo na motnje v tvorbi trombocitov.
PDW – razpršenost velikosti trombocitov Pove, kako enotni so trombociti. Odstopanja se pojavljajo pri vnetjih in motnjah strjevanja krvi.
Kdaj so izvidi zaskrbljujoči?
Laboratoriji imajo določene kritične vrednosti, ob katerih morajo takoj obvestiti zdravnika, saj lahko pomenijo resno in nujno stanje. Osnovna krvna slika je običajno pripravljena v 20–30 minutah.
Če so potrebne dodatne ponovitve ali ročni pregled krvnega razmaza, se lahko čas podaljša na nekaj ur. Zato je pomembno, da izvidov ne razlagamo sami, temveč jih vedno obravnavamo v sodelovanju z zdravstvenim strokovnjakom.
