Povišani ali znižani retikulociti: Kaj vam lahko pove krvni izvid?
Retikulociti pokažejo, kako učinkovito kostni mozeg tvori nove rdeče krvničke, zato so pomembni predvsem pri ugotavljanju vzroka anemije.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Retikulociti so mlade, še nezrele rdeče krvničke, ki nastajajo v kostnem mozgu. Po prehodu v krvni obtok potrebujejo približno dan ali dva, da dozorijo v eritrocite, katerih glavna naloga je prenašanje kisika po telesu.
Prav zato njihovo število ni zgolj še ena vrednost na krvnem izvidu. Pokaže namreč, kako intenzivno kostni mozeg v določenem trenutku ustvarja nove rdeče krvničke.
Retikulociti pokažejo, kako se odziva kostni mozeg
Če je v krvi premalo eritrocitov ali hemoglobina, bi moral zdrav kostni mozeg praviloma povečati proizvodnjo novih rdečih krvničk. Posledično se lahko poveča tudi število retikulocitov.
Določanje retikulocitov je zato posebej uporabno pri obravnavi anemije. Zdravniku pomaga razlikovati med stanji, pri katerih telo rdeče krvničke izgublja ali jih prehitro razgrajuje, in stanji, pri katerih jih kostni mozeg ne proizvaja dovolj.
Rezultata zato ni smiselno razlagati ločeno od preostale krvne slike. Pomembni so tudi hemoglobin, hematokrit, število eritrocitov in druge laboratorijske vrednosti.
Kaj lahko pomenijo povišani retikulociti?
Povišana vrednost retikulocitov pogosto pomeni, da je kostni mozeg povečal proizvodnjo novih rdečih krvničk. To samo po sebi ni nujno znak bolezni, temveč je lahko pričakovan odziv telesa na povečano potrebo po eritrocitih.
Do tega lahko pride denimo po izgubi krvi. Če človek krvavi in izgublja eritrocite, jih skuša telo nadomestiti tako, da kostni mozeg pospeši njihovo nastajanje. V krvi se zato pojavi več mladih celic – retikulocitov.
Drug pomemben vzrok je hemoliza, pri kateri se rdeče krvničke razgrajujejo hitreje kot običajno. Če kostni mozeg deluje normalno, skuša izgubo nadomestiti s povečano proizvodnjo novih eritrocitov, zato lahko retikulociti narastejo.
Povišanje je mogoče opaziti tudi med uspešnim zdravljenjem nekaterih anemij. Ko na primer človek s pomanjkanjem železa prejme ustrezno zdravljenje in ima kostni mozeg ponovno na voljo snovi, potrebne za tvorbo eritrocitov, se lahko začasno poveča nastajanje retikulocitov.
Nizka vrednost je lahko pomembna predvsem ob anemiji
Drugače je, kadar ima človek anemijo, število retikulocitov pa ostaja nizko oziroma se ne poveča toliko, kot bi bilo pričakovati.
Takšen izvid lahko kaže, da kostni mozeg ne zmore izdelati dovolj novih eritrocitov. Pri zmanjšani eritropoezi je število retikulocitov glede na stopnjo anemije praviloma prenizko.
Med pogostejšimi razlogi je pomanjkanje snovi, ki jih telo potrebuje za izdelovanje rdečih krvničk, predvsem železa, vitamina B12 in folata. Pri pomanjkanju železa je denimo retikulocitov lahko manj, ker kostni mozeg nima dovolj železa za učinkovito izdelavo hemoglobina in novih eritrocitov.
Vzrok pa so lahko tudi kronične bolezni, motnje kostnega mozga ali nekatera zdravila.
Pomembno vlogo imajo tudi ledvice
Pri nastajanju eritrocitov ne sodeluje le kostni mozeg. Pomemben je tudi hormon eritropoetin, ki nastaja predvsem v ledvicah in spodbuja kostni mozeg k tvorbi rdečih krvničk.
Pri kronični ledvični bolezni se lahko proizvodnja eritropoetina zmanjša. Kostni mozeg zato ne dobi dovolj močnega signala za izdelovanje novih eritrocitov, kar lahko prispeva k razvoju anemije in nezadostnemu retikulocitnemu odzivu.
Nizke vrednosti se lahko pojavljajo tudi pri resnejših boleznih kostnega mozga, denimo aplastični anemiji. Vendar zgolj iz števila retikulocitov takšne diagnoze ni mogoče postaviti.
Ena številka še ne pove vzroka
Pri interpretaciji je pomembno tudi, na kakšen način laboratorij podaja retikulocite. Rezultat je lahko izražen kot delež oziroma odstotek vseh eritrocitov ali kot absolutno število retikulocitov.
Referenčne vrednosti se med laboratoriji lahko nekoliko razlikujejo, poleg tega mora zdravnik rezultat vedno povezati s preostalimi izvidi in zdravstvenim stanjem posameznika. Zato oznaka »povišano« ali »znižano« sama po sebi še ne pove, kaj je vzrok odstopanja.
Pri odraslih retikulociti običajno predstavljajo le majhen delež vseh rdečih krvničk. Ker pa njihovo število odraža trenutno proizvodnjo eritrocitov v kostnem mozgu, lahko tudi majhna sprememba v ustreznem kliničnem kontekstu ponudi pomembno informacijo.
Kdaj so potrebne dodatne preiskave?
Zdravnik lahko ob spremenjenem številu retikulocitov preveri še druge parametre krvne slike in glede na okoliščine tudi zaloge železa, vitamin B12 in folat ter kazalnike, ki pomagajo odkriti morebitno povečano razgradnjo eritrocitov ali druge vzroke anemije.
Posebna pozornost je potrebna, kadar odstopanje spremljajo znižan hemoglobin, izrazita utrujenost in šibkost, zadihanost, omotica, pospešen srčni utrip ali znaki krvavitve.
Retikulociti torej niso test, ki bi sam razkril diagnozo. So pa pomemben del sestavljanke. Zdravniku pomagajo odgovoriti na eno ključnih vprašanj pri anemiji: ali kostni mozeg na pomanjkanje rdečih krvničk ustrezno odgovarja z izdelovanjem novih ali ne.
Preberite več: