Ste ves čas žejni? Telo vas lahko opozarja na eno od teh težav
Kozarec vode običajno hitro odpravi žejo. Toda kaj, če imate občutek, da bi lahko pili ves čas, pa žeja nikakor ne izgine?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žeja je naraven obrambni mehanizem telesa, ki nas opozori, da potrebujemo tekočino. Po intenzivni vadbi ali v vročem vremenu zato sama po sebi ni razlog za skrb. Pozornost pa si zasluži, če vztraja dalj časa tudi ob zadostnem pitju. Vzrok je lahko povsem vsakdanji, denimo suha usta ali določeno zdravilo, včasih pa je pretirana žeja eden od znakov zdravstvene težave.
Sladkorna bolezen
Med pomembnejšimi razlogi za izrazito žejo sta sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2. Ko je sladkorja v krvi preveč, ga ledvice poskušajo izločiti z urinom. Posledica je pogostejše uriniranje, telo izgublja več tekočine in pojavi se močnejša žeja.
Če se ji pridružijo pogosto uriniranje, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost ali razdražljivost, je smiselno preveriti krvni sladkor.
Suha usta
Občutek suhih ust lahko človek hitro zamenja za žejo. Pri kserostomiji žleze ne proizvajajo dovolj sline ali se spremeni njena sestava. Poleg suhosti se lahko pojavijo slab zadah, težave pri žvečenju ter gosta in lepljiva slina.
Suha usta so lahko povezana s kajenjem, dihanjem skozi usta, smrčanjem in staranjem, povzročajo pa jih lahko tudi nekatera zdravila, denimo določeni antidepresivi, zdravila za krvni tlak in proti alergijam.
Menstruacija, nosečnost in menopavza
Tudi hormonske spremembe lahko vplivajo na ravnovesje tekočin.
Med menstruacijo se lahko žeja poveča zaradi sprememb ravni estrogena in progesterona, dodatno pa k temu prispeva izguba krvi, zlasti pri močnejših menstruacijah.
Pogostejša žeja se lahko pojavi tudi v nosečnosti, ko se poveča volumen krvi in s tem tudi delo ledvic. Slabost in bruhanje pa lahko dodatno povečata tveganje za dehidracijo. Spremembe v ravnovesju tekočin in elektrolitov so možne tudi med perimenopavzo in menopavzo.
Težave s ščitnico
Ščitnični hormoni sodelujejo pri uravnavanju presnove, telesne temperature, energije in številnih drugih procesov. Če ščitnica proizvaja premalo ali preveč hormonov, se lahko pojavijo različni nespecifični simptomi, med njimi občutek vročine, suha usta in večja žeja.
Ste močno omejili ogljikove hidrate?
Tudi sprememba prehrane lahko pojasni, zakaj nenadoma pogosteje posegate po vodi. Pri zelo nizkohidratnih dietah, kot je ketogena dieta, telo zadržuje manj vode. Zaradi tega lahko pogosteje urinirate in postanete bolj žejni.
Močne krvavitve in slabokrvnost
Dolgotrajna ali nenadna izguba krvi, denimo zaradi zelo močnih menstruacij ali krvavitve iz prebavil, lahko prav tako poveča občutek žeje, saj telo izgubljeno tekočino poskuša nadomestiti.
Močne krvavitve so lahko tudi razlog za slabokrvnost, zato so ob drugih simptomih lahko potrebni pregled in krvne preiskave.
Insipidusni diabetes
Čeprav ime zveni podobno, diabetes insipidus ni enak sladkorni bolezni. Gre za redko motnjo uravnavanja tekočin, pri kateri telo z urinom izgublja velike količine vode. Posledica sta izrazito pogosto uriniranje in močna žeja, s katero telo poskuša izgubljeno tekočino nadomestiti.
Vzrok je lahko tudi preveč kalcija v krvi
Pretirana žeja je lahko eden od simptomov hiperkalciemije, torej previsoke ravni kalcija v krvi. Stanje je lahko med drugim povezano s prekomernim uživanjem kalcija ali vitamina D, pogosteje pa ga povzročajo pretirano aktivne obščitnične žleze. Poleg žeje lahko hiperkalciemija vpliva na kosti in ledvice ter poveča tveganje za ledvične kamne.
Preverite tudi zdravila
Nekatera zdravila lahko povečajo uriniranje, povzročajo drisko ali vplivajo na delovanje ledvic in tako povečajo tveganje za dehidracijo. Med njimi so lahko nekatera zdravila za krvni tlak, sladkorno bolezen in duševne težave. Predpisanega zdravila zaradi žeje ne prenehajte jemati sami, temveč se o težavi pogovorite z zdravnikom.
