Shutterstock

Ko pride do motenj v delovanju krvi, se lahko hitro pokažejo resne posledice za zdravje. Zato je dobro poznati najpogostejše krvne bolezni, njihove simptome in možnosti zdravljenja.

Kaj sploh so krvne bolezni?

Krvne bolezni so stanja, ki prizadenejo eno ali več osnovnih komponent krvi:

• rdeče krvne celice (eritrocite), ki prenašajo kisik,
• bele krvne celice (levkocite), ki ščitijo pred okužbami,
• trombocite, ki omogočajo strjevanje krvi.

Nekatere bolezni so dedne, kot sta talasemija ali srpastocelična anemija, druge pa se razvijejo kasneje zaradi zunanjih dejavnikov – na primer pri levkemiji, ki je lahko povezana z izpostavljenostjo kemikalijam ali sevanju.

Najpogostejše krvne bolezni

Ena izmed najpogostejših motenj je anemija, pri kateri je premalo rdečih krvnih celic ali hemoglobina. Posledica je utrujenost, slabost in bledica, v hujših primerih pa tudi resne zdravstvene težave. Anemija je lahko posledica pomanjkanja železa, lahko pa gre za dedne oblike, kot sta srpastocelična anemija ali talasemija.

Druga zelo resna krvna bolezen je levkemija, rak, ki nastane v kostnem mozgu in povzroči čezmeren nastanek nenormalnih belih krvnih celic. Obstajajo akutne in kronične oblike, njihovo napredovanje pa je različno hitro.

Profimedia

Med rakave bolezni spada tudi limfom, ki se razvije v limfnih vozlih in limfnem sistemu. Poznamo dve glavni obliki: Hodgkinov in ne-Hodgkinov limfom.

Četrta pomembna motnja je hemofilija, dedna bolezen, ki preprečuje normalno strjevanje krvi. Tudi manjša poškodba lahko pri bolnikih povzroči dolgotrajno in nevarno krvavitev.

Kako jih prepoznamo?

Znaki krvnih motenj so lahko precej splošni, zato jih ljudje pogosto spregledajo. Vendar so med opozorilnimi simptomi: trdovratna utrujenost, bledica, rumenkasta koža, nenavadne modrice, krvavitve brez jasnega razloga, ponavljajoče se okužbe, povečane bezgavke ter nenamerna izguba telesne teže. Če se pojavijo takšni simptomi, je nujen obisk zdravnika.

Diagnoza običajno temelji na krvnih testih, testih strjevanja, biopsiji kostnega mozga ali genetskem testiranju. Ti postopki zdravnikom pomagajo natančno določiti, za katero bolezen gre, in izbrati pravo terapijo.

Možnosti zdravljenja

Zdravljenje je odvisno od vrste in resnosti bolezni. Pri nekaterih bolnikih zadostuje zdravljenje z zdravili, ki uravnavajo število krvnih celic ali preprečujejo zaplete. Pri hudih anemijah so včasih potrebne transfuzije krvi, pri določenih oblikah levkemije pa presaditev kostnega mozga.

Profimedia

Za dedne bolezni, kot sta talasemija in srpastocelična anemija, znanost razvija tudi gensko terapijo, ki ponuja obetavne rezultate. Poleg medicinskih posegov imajo pomembno vlogo tudi spremembe življenjskega sloga: zdrava prehrana, gibanje, izogibanje toksinom in redni zdravniški pregledi.

Pogled v prihodnost

Raziskave na področju krvnih bolezni napredujejo hitro. Razvijajo se ciljana zdravila, ki napadajo točno določene celice ali mutacije, kar pomeni manj stranskih učinkov. V ospredje prihaja personalizirana medicina, ki zdravljenje prilagaja posameznikovemu genetskemu profilu. V pomoč bolnikom so tudi digitalne rešitve, kot so aplikacije in pametne naprave za spremljanje simptomov.