Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Otrok z ADHD lahko sedi pred odprtim zvezkom, gleda naravnost v nalogo in je videti, kot da se je odločil, da je ne bo naredil. Zvečer je utrujen, zeha, a ko ugasne luč, v glavi štarta nova izmena s kopico nujnih misli in vprašanj. Zjutraj se izgubi med kopalnico in nogavicami. Med kosilom vstane petkrat. Kadar pa sestavlja lego kocke, riše ali igra igrico, lahko svet okoli njega skoraj izgine. 

Uradne smernice poudarjajo vedenjske pristope, prilagoditve okolja, sodelovanje s šolo, zdravo prehrano, gibanje, spanje in, kadar je treba, zdravila. Toda poleg smernic obstaja še velik laboratorij vsakdanjega življenja. Družine, ki preizkušajo, kaj njihovemu otroku pomaga skozi jutro, domačo nalogo in večerno uspavanje. Njihove izkušnje niso znanstveni dokaz, lahko pa ponudijo dobre ideje za poskus brez stranskih učinkov.

Nasveti

ADHD - diagnoza s skritimi močmi

Manj besed, več rutine

Za otroka z ADHD je lahko že navadno jutro kompleksna naloga. Vstani! Obleci se! Umij zobe! Pojej zajtrk! Kje je torba? Kje so copati? Si vzel športno opremo?

Namesto da starš šestkrat ponovi ista navodila, lahko del njegovega dela prevzame spisek na vidnem mestu. Vstani – stranišče – zobje – oblačila – zajtrk – torba na omari. Pri mlajših otrocih morda še okrašen s sličicami. Starši na forumih opisujejo praktične različice. Nekateri uporabljajo magnetke, ki jih otrok prestavlja iz »moram« v »opravljeno«. Nekaterim pomaga vizualni opomnik, drugim alarm na uri ali glasovni opomniki. Nekateri opominjanje prepustijo kar Siri ali Alexi, osebnim tajnicam na telefonu. Mnogi vsak večer na isto mesto pripravijo torbo, čevlje, jakno in steklenico, da zjutraj ni lova po stanovanju. Ena od mam pa je opisala še bolj skrajno, a zanjo učinkovito rešitev. Hčerka zvečer izbere oblačila za naslednji dan in v njih celo spi, ker je bilo jutranje oblačenje vsakodnevni vir prepira.

To seveda ni recept za vsakega otroka. Oriše pa osnovno idejo: če je neki del dneva vsak dan vir prepira, ga lahko morda poenostavimo, namesto da od otroka zahtevamo še več samokontrole.

Profimedia

Ena stvar naenkrat

»Pospravi sobo, pripravi torbo in potem naredi matematiko!« Odraslemu se to zdi povsem obvladljivo navodilo. Otrok z ADHD pa se lahko izgubi že pri prvi nalogi. Zato poskusimo drugače: »Najprej daj umazana oblačila v koš!« Ko je to končano, pride naslednji korak.

Enako pri domači nalogi. Ne cela stran računov, ampak prvih pet. Ne »napiši spis«, ampak »najprej napiši naslov in tri ideje«. Veliko staršev opisuje, da pomaga kratek ritem dela – deset ali petnajst minut, nato kratek odmor. Obenem pa starši poudarjajo nekaj zelo pomembnega. Isti trik en dan odlično deluje, naslednji pa sploh ne. To je pri ADHD dobro imeti v mislih. Ne iščimo popolnega sistema, ki bo deloval naslednjih deset let. Iščimo dovolj dober sistem v tem obdobju.

Manj izbire lahko pomeni manj kaosa

Otroku, ki se težko odloča, zjutraj ne odpremo polne omare in vprašamo: Kaj boš oblekel? Ponudimo le modro ali zeleno majico. Enako pri zajtrku, nalogi, hišnih opravilih, zabavi. Otrok še vedno dobi občutek, da lahko izbira, ni pa se mu treba prebijati skozi deset možnosti. To je še posebej pomembno, ko je že utrujen, lačen ali razburjen. Takrat dolga razlaga in pet odprtih vprašanj samo povečajo kaos.

Bolezni

Življenje z otrokom z ADHD: resnične zgodbe dveh slovenskih družin

Umirjen otrok ni nujno mirujoč otrok

Če otrok po šoli skače po kavču, ga odrasli instinktivno poskušamo umiriti. A pri nekaterih otrocih pomaga ravno nasprotno. Deset minut trampolina. Tek okoli hiše. Žoga. Kolo. Sprehod s psom. Ples ob dveh najljubših pesmih. Nekateri starši prisegajo na nekoliko težje telesne aktivnosti – prenašanje stvari, plezanje, potiskanje, vlečenje ali nekaj počepov. Šele potem pride naloga. Tudi med učenjem ni nujno, da otrok sedi kot kip. Lahko nekaj minut dela stoje, se med dvema sklopoma nalog sprehodi po stanovanju ali odgovore ponavlja med hojo.

Kaj pa vrtavke, blazine in podobno? 

Ročni žiroskop, senzorična žogica, gumijasti trak okoli nog stola, aktivna sedežna blazina, slušalke, vizualni časovnik … Pomagal na spletnih straneh je ogromno. A samo zato, ker se prodaja kot »ADHD-pripomoček«, še ne pomeni, da bo delovalo. Morda bo nekaj delovalo, nekaj pa sploh ne. Je pa vredno poskusiti. Nekateri starši pravijo, da otrok lažje posluša, če lahko nekaj vrti med prsti. Drugi opazijo veliko boljšo koncentracijo, če otrok med nalogo žveči žvečilni gumi. Tretji med učenjem sedijo na aktivni blazini. Če zaradi tega bolje delajo, super! Če pa otrok dvajset minut preučuje vrtavko in vmes ne naredi niti enega računa, to očitno ni pripomoček, ampak motnja.

»Telesna prisotnost«

Eden zanimivejših trikov, na katerega prisega nadpovprečno veliko staršev, je tako imenovani »body doubling«. Princip je zelo preprost. Otrok dela domačo nalogo, starš pa je zraven. Ne razlaga in ne preverja vsakega računa. Če se le da, dela nekaj svojega. Odgovarja na elektronsko pošto, bere, zlaga perilo ali ureja račune. Že samo telesna prisotnost druge osebe tudi mnogim odraslim z ADHD pomaga, da ne odplavajo od svojega dela. Nekateri to uporabljajo pri čim več vsakodnevnih opravilih. Skupaj si umivajo zobe, pospravljajo, kuhajo, pripravljajo stvari za šolo in službo.

Pesem je lahko boljša od desetih »pohiti«

Starši opisujejo tudi uporabo glasbe za merjenje časa. Namesto »Hitro se stuširaj!«, otrok ve, da ima za to na voljo eno pesem, pri drugi si umije lase, pri tretji zobe. Ta pristop je zanimiv zato, ker čas postane konkreten. »Še pet minut« je za otroka lahko zelo abstraktno. Za konec pesmi pa ve, kdaj bo prišel.

Tišina ni za vse možgane najboljša

Nekateri otroci z ADHD potrebujejo za delo popolno tišino. Mnoge hrup tako zelo moti, da jih celo spravlja v stisko in nosijo slušalke tudi v glasnih prostorih. Drugim pa prav tišina omogoči, da njihovo pozornost pritegne vsak avtomobil na ulici, brnenje hladilnika in pogovor iz sosednje sobe. Tem bi morda pomagala mirna instrumentalna glasba ali enakomeren šum. Raziskave belega in rožnatega šuma (white in pink noise) kažejo majhen pozitiven učinek na opravljanje nalog pri otrocih in mladih z ADHD. Kot pri vseh nasvetih je najbolje, da doma naredimo poskus. Enak tip naloge enkrat v tišini, drugič z enakomernim šumom, tretjič z mirno glasbo. Nato poglejmo, kdaj je naredil več z manj prekinitev.

Inštrument kot način usmerjanja energije

Otrok, ki težko sedi pri miru, se lahko dvajset minut neverjetno dobro osredotoča na bobne. To ni tako nenavadno, kot se zdi. Pri inštrumentu dobi veliko povratnih informacij naenkrat: zvok, gibanje, ritem, ponavljanje in takojšen rezultat. Podobno lahko učinkujejo ples, petje in ritmične igre. Mnogi starši opažajo, da tudi »mučenje« inštrumenta brez znanja izboljša koncentracijo pri njihovih otrocih.

Hrana pomembna, a ne čudežna

Kakovostna prehrana je osnova vsakega zdravja, tudi duševnega. Povezava med mikrobiomom v črevesju in delovanjem možganov je dokazana. A dlje kot osnova, ki mora biti dobro postavljena, po uradnih raziskavah hrana ne seže. Čudežnega superživila ni, čeprav nekaj učinka kažejo manjše študije nekaterih probiotičnih sevov – Lacticaseibacillus rhamnosus GG (LGG), Lactiplantibacillus plantarum CECT7485 in Levilactobacillus brevis CECT7480.

Starši na forumih sicer prisegajo na beljakovinsko bogat zajtrk, kot so jajca, grški jogurt ali skyr, ovseni kosmiči z oreščki, arašidovo maslo, skuta, smuti ali kar kosilo prejšnjega dne. Drugi pravijo, da pri svojem otroku niso opazili prav nobene razlike.

Na spletu tudi hitro dobimo vtis, da je treba otroku z ADHD ukiniti ves sladkor, umetna barvila, konzervanse, gluten in še polovico hladilnika. Medicinske raziskave tega za zdaj ne podpirajo. Zato tudi smernice pravijo, naj se odstranjevanje umetnih barvil in aditivov ne priporoča kot splošno zdravljenje ADHD. Če pa starši pri svojem otroku vedno znova opazijo jasno povezavo med določeno hrano in vedenjem, priporočajo dnevnik hrane in vedenja ter po potrebi posvet z zdravnikom.

Naporni večeri

Ena večjih težav, ki jo na forumih omenjajo starši otrok z ADHD, je spanje oziroma večerno umirjanje. Otrok je utrujen, vendar ne zaspi. Hoče še vodo. Potem na stranišče. Nekaj je slišal. Spomnil se je, da mora nekaj prinesti v šolo. Nekaj ga skrbi. Čez pet minut pride iz sobe še enkrat.

Nekaterim pomaga strogo enaka rutina vsak večer. Drugim zatemnjena soba. Tretjim ventilator ali beli šum. Nekateri otroci potrebujejo nočno lučko. Nekateri se umirijo ob branju ali masaži hrbta. Eni starši zadnjo uro pred spanjem prepovejo divjo igro. Drugi ugotovijo ravno nasprotno: njihov otrok pred umiritvijo potrebuje še kratek izbruh gibanja. Pri otrocih s senzornimi težavami je lahko problem že tuširanje. Ena od mam je opisala, da hčerko motijo voda, občutek na koži in oblačila po tuširanju, zato je tuš preprosto prestavila na zgodnejši del dneva.

Včasih je najbolje odstraniti eno bitko

In to je morda najbolj življenjski nasvet, ki se pojavlja v starševskih razpravah. Če se vsak večer sesuje na isti točki, morda ni treba »popraviti otroka«. Morda lahko prestavimo točko. Predvsem je namreč treba opazovati otroka, ne vztrajati pri enem »svetem« pravilu.

Če je tuširanje zvečer katastrofa, ga prestavimo. Če je izbira oblačil zjutraj katastrofa, jih izberemo zvečer. Če otrok po prihodu iz šole ne zmore takoj naloge, naj najprej nekaj poje in se razgiba. Če ga časovnik spravlja ob živce, pač ni prava rešitev samo zato, ker ga priporočajo drugi. Če je vrtavka igrača, jo umaknemo. Če glasba pomaga, naj igra. Dva otroka z ADHD sta lahko popolnoma različna. Nekateri potrebujejo več dražljajev, drugi manj. Nekateri gibanje, drugi mir. Nekateri družbo, drugi tišino. Predvsem pa ne iščimo gumba za izklop ADHD. Ni ga. Ne gre za to, da bi otroka ves čas poskušali »pripraviti k miru«. Gre za to, da mu okolje uredimo tako, da se bo v njem lažje umiril takrat, ko je to potrebno, in lažje zbral takrat, ko mora nekaj narediti.

Sprotna in konkretna pohvala

»Priden si« otroku pove malo. »Všeč mi je, da si začel pospravljati takoj, ko sem te prosila,« mu pove, kaj je za nas pomembno in kaj odobravamo. Strokovnjaki priporočajo majhne stvarne cilje in pohvalo točno za določeno dejanje ali vedenje, in to sproti, ne šele zvečer za cel dan. Otrok tako ne dobi samo prijetnega odziva, temveč tudi zemljevid vedenja, ki ga želimo več.

Zvezek za možgane, ki ob desetih zvečer dobijo odlične ideje

Otrok je v postelji, možgani pa začnejo mleti: Jutri moram prinesti copate. Kaj če pozabim nalogo? Zakaj dinozavri niso preživeli? Moram očetu povedati za žogo. Preprosta, a po izkušnjah strokovnjakov učinkovita tehnika je t. i. »brain dump«, praznjenje možganov. Ob postelji sta zvezek in svinčnik, kamor otrok pred spanjem zapiše ali nariše stvari, ki mu skačejo po glavi. Zapisovanje pomeni, da stvari, za katere ni več časa ali bodo aktualne šele jutri, ni več treba držati v delovnem spominu. Za mlajšega otroka lahko zapisuje starš.

Barve zvoka

Pri v članku omenjenih zvokih gre za različne vrste stalnega šuma, ki se razlikujejo po tem, katere frekvence so bolj poudarjene.

White noise ima približno enakomerno energijo čez vse frekvence. Zveni bolj »ssssss«, podobno radiu brez postaje, sesalniku ali močnemu ventilatorju.

Pink noise ima manj visokih tonov in več nižjih, zato je mehkejši in naravnejši. Pogosto spominja na dež, veter ali enakomeren slap.

Brown noise ima še več poudarka na nizkih frekvencah. Zveni globlje, kot »rrrrrr« ali oddaljeno grmenje/močan slap.

Kaj pa melatonin?

Pri večjih težavah s spanjem starši pogosto začnejo razmišljati o melatoninu. Tega sicer predpišejo tudi nekateri zdravniki, vendar nanj ne smemo gledati kot na nedolžen bombon za spanje. Če otrok dolgo ne more zaspati, se ponoči pogosto zbuja ali je čez dan zaradi pomanjkanja spanja izčrpan, je treba na to opozoriti pediatra oziroma strokovnjaka, ki otroka obravnava. Pomembno je namreč pogledati celotno sliko, od večerne rutine, tesnobe, časa pred zasloni, senzornih težav do otrokovega bioritma in ure, ko jemlje zdravila.

revija Jana